Na podlagi 199. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) in 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtin B-2/59, VB-4/74 in VB-5/75 za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč
I. PREDMET IN OBSEG KONCESIJE
1. člen
(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije podeli koncesijo za odvzem podzemne vode iz vrtin vodnjakov B-2/59, VB-4/74 in VB-5/75 (v nadaljnjem besedilu: vodni vir) z naslednjimi parametri:
(2) Vodno telo podzemne vode, iz katerega se na podlagi koncesije po tej uredbi lahko odvzema podzemna voda, je vodno telo podzemne vode iz strmo padajočega dolomitnega vodonosnika, ki se začenja na površini in sega v globino preko 1.000 m, na površini zemlje pa obsega območje iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: območje koncesije). Največja letna količina izkoriščanja podzemne vode je 756.864 m3.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN IZVAJANJE KONCESIJE
2. člen
(1) Koncesija iz prejšnjega člena se brez javnega razpisa podeli osebi, ki ima v posesti in uporablja objekte za črpanje vode iz vodnega vira za izvajanje dejavnosti kopališč in naravnega zdravilišča v objektih zdravilišča v Rimskih Toplicah.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka pridobi koncesijo za odvzem podzemne vode za izvajanje dejavnosti kopališč in naravnega zdravilišča, če:
– je tehnično usposobljena in opremljena za izvajanje dejavnosti kopališč in naravnega zdravilišča,
– dopusti v okviru razpoložljivih količin podzemne vode iz vodnega vira nemoten odvzem in rabo podzemne vode za dejavnost kopališča osebi, ki upravlja letni bazen v lasti Turističnega društva Rimske Toplice, tako da letni povprečni odvzem vode za dejavnost tega kopališča ne presega 3 l/s in je od 1. maja do 15. septembra za polnjenje bazenov tega kopališča zagotovljen odvzem vode enkrat tedensko najmanj po pet ur,
– zagotovi, da instalirani pretok vode skozi naprave za rabo podzemne vode ne presega največjega odvzema, določenega v tabeli iz prejšnjega člena, in
– zagotovi tak režim odvzema podzemne vode, da letna količina odvzete podzemne vode in največji odvzem v litrih na sekundo ne presegata vrednosti iz prejšnjega člena.
(3) Če oseba iz prvega odstavka tega člena ne namerava izkoriščati podzemne vode ali če ne podpiše koncesijske pogodbe v roku iz odločbe o določitvi koncesionarja, se koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira podeli na podlagi javnega razpisa.
3. člen
(1) Koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira se podeli za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč za 30 let.
(2) Začetek izvajanja koncesije se šteje na dan podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Oseba, ki je pridobila koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), mora poleg predpisanih pogojev zagotoviti tudi:
– varstvo zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami rabe podzemne vode,
– varstvo opreme, naprav in objektov za odvzem podzemne vode,
– neprekinjeno merjenje količine in temperature odvzete podzemne vode,
– spremljanje kakovosti vode v vodnem telesu podzemne vode,
– ohranjanje količin in kakovosti ter naravne vloge vodnega vira,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in varstva habitatov ter biološkega ravnotežja, če je to ogroženo zaradi izpusta podzemne vode v okolje,
– vzpostavitev novega oziroma nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
(4) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
4. člen
(1) Koncesionar mora izvajati monitoring odvzema podzemne vode.
(2) Monitoring odvzema podzemne vode obsega meritve obnavljanja vodnega vira ter kemijske sestave odvzete podzemne vode in mora izpolnjevati zahteve iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Monitoring odvzema podzemne vode se izvaja po letnem programu monitoringa, ki ga za vsako triletno obdobje pripravi koncesionar, potrdi pa ministrstvo, pristojno za okolje.
(4) Koncesionar mora vsako leto podati koncedentu poročilo o rezultatih monitoringa.
(5) Koncesionar mora posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje, v potrditev program monitoringa odvzema podzemne vode najpozneje do 1. julija zadnjega leta pred začetkom novega triletnega obdobja.
(6) Rok za oddajo programa monitoringa odvzema podzemne vode za prvo triletno obdobje v potrditev koncedentu se določi v koncesijski pogodbi.
III. PLAČILO ZA KONCESIJO
5. člen
Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto odvzema podzemne vode posebej v obdobju trajanja koncesije.
6. člen
(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin Laško in Sevnica, na območju katerih je koncesijsko območje.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in občinama se razdeli v razmerju 50:50.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občinama iz prejšnjega odstavka je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalne gospodarske javne službe varstva okolja v občinah v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
(4) Del plačila za koncesijo iz drugega odstavka tega člena, ki je namenjen občinama, se razdeli med občinama sorazmerno s pripadajočim deležem na koncesijskem območju.
7. člen
(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi ekonomske ugodnosti, ki jo ima koncesionar, ter na podlagi razpoložljive toplote, ki jo ima pri rabi podzemne vode.
(2) Višina plačila za koncesijo se izračuna na naslednji način:
V(koncesija) = 0,005 x P(čisti-prihodek) + 0,03 x C x Q x Delta T x 4,2
kjer je:
– V(koncesija) višina plačila za koncesijo, izražena v eurih,
– P(čisti-prihodek )čisti letni prihodek od izvajanja kopališke dejavnosti in dejavnosti naravnega zdravilišča, ki je izkazan v izkazu poslovnega izida upravljavca kopališča in naravnega zdravilišča za leto, za katero se določa plačilo za koncesijo,
– C povprečna letna cena za MJ toplote, ki se jo pridobi iz ekstra lahkega kurilnega olja in izračuna iz spodnje kurilne vrednosti ekstra lahkega kurilnega olja in cene ekstra lahkega kurilnega v maloprodaji v letu, ki je dve leti pred letom, za katerega se določa plačilo za koncesijo. Povprečna letna cena za 1 MJ toplote se izraža v eurih na 1 kJ toplote,
– Q letna količina izčrpane podzemne vode, izražena v 1.000 litrih,
– Delta T razlika med povprečno letno temperaturo podzemne vode na izpustu iz vrtine, izraženo v °C, in 12 °C.
8. člen
Povprečno letno ceno toplote iz prejšnjega člena določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
9. člen
Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.
10. člen
Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo, v tridesetih dneh po prenehanju odvzema podzemne vode.
11. člen
Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu agencija izstavi račun za plačilo za koncesijo.
12. člen
(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(2) Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru. Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo.
(3) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh po tem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(4) Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.
13. člen
Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, ali je posredoval napačne podatke, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi podzemne vode iz svojih evidenc o rabi vode.
IV. NADZOR
14. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
15. člen
(1) Ne glede na rok podpisa koncesijske pogodbe mora oseba iz prvega odstavka 2. člena te uredbe začeti s plačevanjem za koncesijo 1. januarja 2008 pod pogoji in na način iz te uredbe.
(2) Višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2008 določi agencija na podlagi podatkov o dejavnosti kopališč in naravnih zdravilišč ter količini izčrpane podzemne vode v letu 2006.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka mora oseba iz prvega odstavka 2. člena te uredbe posredovati agenciji najkasneje do 31. oktobra 2007.
(4) Če agenciji podatki iz prejšnjega odstavka niso posredovani, se za višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2008 uporabijo podatki, ki jih za izračun višine akontacije plačila za koncesijo pridobi ministrstvo, pristojno za okolje, iz svojih evidenc o rabi vode.
16. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-24/2007/10
Ljubljana, dne 19. aprila 2007
EVA 2007-2511-0101
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
PRILOGA 2
PROGRAM MONITORINGA ZA IZKORIŠČANJE VRTIN VODNJAKOV B-2/59,
VB-4/74 IN VB-5/75
Monitoring je potreben predvsem zaradi možnosti prekomernega
izkoriščanja vodonosnika, ki bi pomenilo postopno
zmanjševanje izdatnosti vodonosnika in kakovosti vode. Zaradi
tega je treba izvajati meritve za nadzor, da obnavljanje
telesa podzemne vode prenese današnje in prihodnje
izkoriščanje termalne vode. Zaradi ohranjanja ravnotežnega
stanja telesa podzemne vode je treba izvajati naslednji
program monitoringa z:
a) nadzorom obnavljanja vodnega vira in
b) nadzorom fizikalno-kemijskih značilnosti podzemne vode.
a) Nadzor obnavljanja vodnega vira in stanja depresijskega
lijaka
Nadzor obnavljanja vodnega vira je treba izvajati s stalno
spremljavo gibanja piezometrične gladine in pretoka
izkoriščane vode ter njihovega trenda.
Pri tem je treba ugotavljati:
– razpon nihanja piezometrične gladine in trend tega nihanja
sezonsko in dolgoročno,
– odvisnost znižanja piezometrične gladine in temperature od
količine črpanja in od hidroloških razmer,
– kritično vrednost piezometrične gladine podzemne vode in
– količinsko stanje izkoriščanega telesa podzemne vode.
Nadzor je treba izvajati z meritvami:
– črpane količine iz vrtin B-2/59, VB-4/74 in VB-5/75
posamično,
– piezometrične gladine v vrtinah B-2/59, VB-4/74 in VB-5/75
ter piezometru V-6/75,
– skupne količine odpadne vode in
– izotopske sestave vode iz vrtin B-2/59, VB-4/74 in VB-5/75:
(na 18)O, devterij, tricij.
Meritve pretokov morajo biti stalne in zvezne z izračunom
kumulativne količine in z meritvami trenutne
količine pretoka vsaj enkrat na uro.
Meritve piezometrične gladine v vrtinah morajo biti stalne in
zvezne z meritvami trenutne globine piezometrične gladine
vsaj enkrat na uro.
Odvzem vzorcev vode iz vrtin B-2/59, VB-4/74 in VB-5/75 za
analizo izotopske sestave vzorca za ugotavljanje obnavljanja
vodnega telesa je treba opraviti vsaj enkrat letno v času
baznega toka med črpanjem po ustaljenem režimu izkoriščanja.
b) Nadzor fizikalno-kemijskih značilnosti podzemne vode
Z nadzorom fizikalno-kemijskih značilnosti podzemne vode (na
ustju vrtin) iz vrtin B-2/59, VB-4/74 in VB-5/75 je treba
ugotavljati kemijsko stanje in posredno tudi spremembo
količinskega stanja (toplotne vrednosti) izkoriščanega telesa
podzemne vode.
Na ustju vrtin B-2/59, VB-4/74 in VB-5/75 je treba zvezno
meriti temperaturo vode vsaj enkrat na uro.
Ob vsakih rednih zahtevanih analizah bazenske vode je
potrebno izmeriti tudi elektroprevodnost (T25) surove vode na
ustju vrtin B-2/59, VB-4/74 ter VB-5/75.
Poleg rednih analiz bazenske vode morajo biti v surovi vodi
iz vrtin (iz pipe na ustju vrtine) B-2/59, VB-4/74 in VB-5/75
vsaj enkrat letno istočasno z odvzemom vzorca za izotopsko
analizo določene vsebnosti:
– Nitrata (NO(3)),
– Nitrita (NO(2)),
– Amonija (NH(4)),
– Kalija (K),
– Natrija (Na),
– Kalcija (Ca),
– Magnezija (Mg),
– Hidrogenkarbonata (HCO3),
– Sulfata (SO4),
– Klorida (Cl),
– Železa (Fe),
– Kremenice (SiO2),
– Cink (Zn),
– Kroma (Cr),
– Ortofosfata (PO4) in
– TOC.
Ob vsakem vzorčevanju je treba in-situ izmeriti osnovne
fizikalno-kemijske lastnosti podzemne vode:
elektroprevodnost, pH, vsebnost kisika in zasičenost s
kisikom in temperaturo v vzorčevani vodi iz vodnjaka in na
odpadni vodi v izpustu iz bazenov.
