Številka: Up-156/05-9

Datum: 20. 4. 2007

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata 3. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. Cp 6/2004 z dne 10. 11. 2005 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I R 39/2003 z dne 10. 2. 2004 se ne sprejme.

1. V nepravdnem postopku zaradi priznanja tuje sodne odločbe je sodišče prve stopnje izdalo sklep o priznanju sodbe Deželnega sodišča za civilnopravne zadeve v Gradcu št. Cg 22/93 z dne 8. 6. 1993, s katero je bilo pritožniku naloženo plačilo 880.000 ATS. Po ugovoru nasprotnega udeleženca je isto sodišče sklep o priznanju razveljavilo in zavrnilo priznanje tuje sodne odločbe. Vrhovno sodišče je ugodilo pritožbi, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu vrnilo zadevo v novo odločanje. Sodišče prve stopnje je pri novem odločanju ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep o priznanju tuje sodne odločbe ohranilo v veljavi. V sklepu, ki ga pritožnik izpodbija z ustavno pritožbo, je zavzelo stališče, da pritožnikove trditve, da mu v postopku, v katerem je bila izdana sodba, katere priznanje se zahteva, ni bila dana možnost sodelovanja, niso utemeljene. Vrhovno sodišče je pritrdilo stališčem sodišča prve stopnje ter pritožbo zoper ta sklep zavrnilo.
2. Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija navedeni sklep sodišča prve stopnje ter sklep Vrhovnega sodišča. Zatrjuje, da so mu bile z njima kršene pravice iz 22., 23., 25. in 33. člena Ustave, 2. člen Ustave, 6. in 13. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 47. člen Listine o temeljnih pravicah Evropske unije (UL C 310, 16. 12. 2004 – v nadaljevanju Listina). Navaja, da je avstrijsko sodišče opravilo eno izmed obravnav brez njegove prisotnosti, kljub temu da se je opravičil, ter brez prisotnosti njegovega odvetnika, s čimer naj bi mu bilo onemogočeno sodelovanje v postopku. Tuja sodna odločba naj mu tudi ne bi bila vročena, zaradi česar naj bi bil prikrajšan za pritožbo. Ker sodba posega v njegov premoženjski položaj, naj bi bila kršena njegova pravica do zasebne lastnine. Sodiščema, ki sta izdali izpodbijani sodni odločbi, očita, da sta odločili formalistično, njuna uporaba določb Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/99 – v nadaljevanju ZMZPP) ter Uredbe Sveta Evropske unije št. 44/2001 (UL L 12, 16. 1. 2001 – v nadaljevanju Uredba) pa naj bi bila v neskladju z Ustavo.

3. Pritožnik je v postopku priznanja tuje sodne odločbe zatrjeval, da mu v postopku izdaje tuje sodne odločbe, ki je predmet priznanja, ni bila dana možnost sodelovati v postopku. Sodišči, ki sta odločali o priznanju, sta ugotovili, da bi to dejstvo, če bi bilo resnično, v skladu s 96. členom ZMZPP oziroma s 34. členom Uredbe pomenilo razlog za zavrnitev priznanja take odločbe, da pa ta pritožnikova trditev ne drži. V zvezi s tem pritožnikovim očitkom sta ugotovili: da je šlo v obravnavanem primeru pred avstrijskim sodiščem za postopek, v katerem je obvezno zastopanje po odvetniku; da je pritožnik imel odvetnika, ki pa mu je med postopkom preklical pooblastilo, ne da bi sporočil, da je pooblastil drugega odvetnika, takega preklica pa po pravilih avstrijskega procesnega prava sodišče ni moglo upoštevati; da je bil odvetnik pravilno vabljen na glavno obravnavo; da je pritožnik tudi sam prejel vabilo na glavno obravnavo, svojega izostanka pa po oceni avstrijskega sodišča ni v zadostni meri opravičil, ter da je avstrijsko sodišče v skladu s svojimi procesnimi pravili odločilo, da lahko opravi obravnavo v odsotnosti toženca. Na podlagi navedenih ugotovitev sta sodišči sprejeli stališče, da pritožniku ni bilo onemogočeno sodelovati v postopku izdaje tuje sodne odločbe. Nobeno izmed navedenih stališč ni v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave niti s pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
4. V zvezi s pritožnikovim zatrjevanjem, da mu tuja sodna odločba ni bila vročena, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu prav tako ugotovilo, da je bila sodba v skladu z avstrijskim pravom pravilno vročena njegovemu odvetniku. Navedlo je še, da tudi sicer vročitev sodbe za ugotovitev, ali je pritožnik imel možnost sodelovati v postopku, ni bistvena, saj je imel pritožnik možnost sodelovati v postopku pred izdajo sodbe. Vrhovno sodišče je tako obrazložitev potrdilo. Z navedenim stališčem sodišč pritožniku ni bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
5. Z izpodbijanima sklepoma pritožniku tudi ni bila kršena ustavna pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Ta pravica bi bila pritožniku kršena, če bi izpodbijani sodni odločbi temeljili na takšnem pravnem stališču, ki je nezdružljivo z navedeno ustavno pravico. Takega stališča v izpodbijanih sklepih ni. Zgolj to, da mora pritožnik na podlagi sodbe, ki je predmet priznanja, plačati 880.000 ATS, pa ne more pomeniti kršitve njegove pravice do zasebne lastnine.
6. S tem, ko je Ustavno sodišče odgovorilo na pritožnikove navedbe o kršitvah 22., 23. ter 25. člena Ustave, je posredno odgovorilo tudi na očitke o kršitvah določbam EKČP in Listine, na katere se sklicuje pritožnik.
7. Ustavne pritožbe pritožnik ne more utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen Ustave, saj navedena ustavna določba neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
8. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

9. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.