Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
PRILOGA I – Varnostna ocena pristanišča Varnostna ocena pristanišča je podlaga za varnostni načrt pristanišča in njegovo izvajanje. Varnostna ocena pristanišča vsebuje vsaj: – opredelitev in ovrednotenje pomembnih sredstev in infrastrukture, ki jih je treba zaščititi, – opredelitev morebitnih groženj za sredstva in infrastrukturo ter verjetnosti, da se te grožnje uresničijo, zaradi določitve in prednostne razvrstitve zaščitnih ukrepov, – opredelitev, izbiro in prednostno razvrstitev protiukrepov ter spremembo postopkov in stopnjo njihove učinkovitosti pri zmanjševanju ranljivosti, in – opredelitev šibkih točk, vključujoč človeški dejavnik, v infrastrukturi, politiki in postopkih. V ta namen vsebuje varnostna ocena pristanišča vsaj: – opredelitev vseh območij, ki so pomembna za zaščito pristanišča, kar pomeni tudi določitev njegovih meja. To vključuje pristaniško infrastrukturo, na katero se nanaša uredba (ES) 725/2004 in katere ocena tveganja bo uporabljena kot osnova nadaljnjim ukrepom, – opredelitev vprašanj zaščite, ki izhajajo iz razmerja med pristaniško infrastrukturo in drugimi zaščitnimi ukrepi v pristanišču, – opredelitev, katere pristaniške osebe bodo morale prestati preverjanje preteklosti in/ali varnostno preverjanje zaradi svojega delovanja na območjih visokega tveganja, – razdelitev pristanišča (če je to koristno) na manjše enote glede na verjetnost kršitev zaščitnih ukrepov. Pri tem se posamezna območja ne ocenjujejo zgolj glede na neposredno izpostavljenost kot morebitna tarča, ampak tudi na podlagi svoje morebitne prehodne vloge, ko so tarča sosednja območja, – opredelitev kako se spreminja tveganje, npr. glede na sezono, – opredelitev posebnih značilnosti podobmočij, kakršne so lokacija, dostopnost, oskrba z električno energijo, komunikacijski sistem, lastništvo in uporabniki ter drugi elementi, ki so pomembni za zaščito, – opredelitev morebitnih scenarijev ogroženosti pristanišča. Vse pristanišče ali nekateri deli njegove infrastrukture, tovor, prtljaga, ljudje ali transportna oprema v njem so lahko neposredna tarča prepoznanih nevarnosti, – opredelitev natančnih posledic scenarija v primeru nevarnosti. Posledice lahko vplivajo na eno ali več podobmočij. Opredelijo se neposredne, pa tudi posredne posledice. Posebna pozornost se nameni nevarnosti človeških nesreč, – opredelitev verjetnosti verižnih učinkov ogrožanja zaščite, – opredelitev šibkosti vsakega podobmočja, – opredelitev vseh organizacijskih vidikov, ki so pomembni za splošno zaščito pristanišča, vključno z delitvijo vseh z zaščito povezanih organov, pa tudi obstoječih pravil in postopkov, – opredelitev šibkosti celotnega sistema zaščite pristanišča glede organizacijskih, zakonodajnih in proceduralnih vidikov, – opredelitev ukrepov, postopkov in dejavnosti za zmanjšanje šibkosti. Posebno pozornost zahtevajo potreba in sredstva za dostop, nadzor ali omejitve dostopa do celotnega pristanišča ali posameznih njegovih delov, ki vključujejo identifikacijo potnikov, pristaniških uslužbencev in drugih delavcev, obiskovalcev in ladijskih posadk, zahteve spremljanja območja ali dejavnosti, preverjanje tovora in prtljage. Ukrepi, postopki in dejavnosti se uskladijo s predvidenim tveganjem, ki se med pristaniškimi območji lahko razlikuje, – opredelitev, kako bodo ukrepi, postopki in dejavnosti izboljšani ob zvišanju stopnje zaščite, – opredelitev posebnih zahtev za ravnanje v nevarnih razmerah, npr. v primeru »sumljivega« tovora, prtljage, goriva in drugih zalog, oseb, neznanih paketov in znanih nevarnosti (npr. bomb). Te zahteve analizirajo zaželene pogoje glede odstranitve tveganja na kraju samem ali po premestitvi na varno območje, – opredelitev ukrepov, postopkov in dejavnosti za omejevanje in ublažitev posledic, – opredelitev delitve nalog, kar omogoča ustrezno in pravilno izvajanje sprejetih ukrepov, postopkov in dejavnosti, – namenjanje posebne pozornosti odnosu z drugimi varnostnimi načrti pristanišča (npr. za pristaniško infrastrukturo) in z obstoječimi zaščitnimi ukrepi. Prav tako je treba posvečati pozornost odnosu z drugimi načrti za odzivanje (npr. pri razlitju nafte, nepredvidljivih dogodkih, medicinskem posredovanju, jedrski katastrofi itd.), – opredelitev zahtev poročanja o izvajanju ukrepov in postopkov, – namenjanje posebne pozornosti ukrepom za zaščito občutljivih podatkov pred razkritjem, – opredelitev primerov, o katerih je treba seznaniti vse neposredno vpletene, kjer je primerno, pa tudi javnost.
PRILOGA II – Varnostni načrt pristanišča Varnostni načrt pristanišča določa pristaniško varnostno ureditev. Temelji na ugotovitvah varnostne ocene pristanišča. Natančno določa podrobne ukrepe. Vsebuje nadzorni mehanizem, ki po potrebi dopušča sprejetje ustreznih popravljalnih ukrepov. Varnostni načrt pristanišča temelji na naslednjih splošnih vidikih: – določa vsa območja, ki so pomembna za zaščito pristanišča. Glede na varnostno oceno pristanišča se lahko ukrepi, postopki in dejavnosti med posameznimi podobmočji razlikujejo. Na nekaterih podobmočjih so dejansko lahko potrebni strožji preventivni ukrepi kakor na drugih. Posebna pozornost se nameni vmesnikom med podobmočji, kakor je določeno v varnostni oceni pristanišča, – zagotavlja usklajevanje med zaščitnimi ukrepi za območja z različnimi značilnostmi zaščite, – po potrebi omogoča prilagajanje ukrepov, kakor to narekujejo različni deli pristanišča, spreminjajoče se varnostne stopnje in posebna poročila, – opredeljuje organizacijsko sestavo, ki podpira izboljšanje zaščite pristanišča. Na podlagi teh splošnih vidikov varnostni načrt pristanišča določi naloge in opredeli delovne načrte na naslednjih področjih: – pogoji dostopa. Za nekatera območja se dostop pogojuje le, če stopnja zaščite preseže določeno minimalno vrednost. Vsi pogoji in mejne vrednosti se razumljivo vključijo v varnostni načrt pristanišča, – zahteve za preverjanje identifikacije, prtljage in tovora. Lahko se uporabljajo za podobmočja; lahko se v celoti uporabljajo za različna podobmočja. Osebe, ki vstopajo ali so na enem od podobmočij, se lahko preverijo. Varnostni načrt pristanišča ustrezno upošteva ugotovitve varnostne ocene pristanišča, po katerih se postavljajo varnostne zahteve za vsako podobmočje in za vsako stopnjo zaščite. Po uvedbi identifikacijskih kartic se določijo natančni postopki za izdajo, nadzor nad uporabo in vračilo teh kartic. Ti postopki upoštevajo značilnosti različnih skupin uporabnikov pristanišča in dopuščajo posebne ukrepe, da bi omejili negativne posledice zahtev po nadzoru dostopa. Kategorije vključujejo vsaj pomorščake, uradnike organov, osebe, ki redno delajo v pristanišču ali obiskujejo pristanišče, prebivalce pristanišča in tiste, ki občasno delajo v njem ali ga obiskujejo: – sodelovanje z organi, ki nadzorujejo tovor, prtljago in potnike. Kadar je potrebno, se izmenjujejo ter povezujejo informacije in sistemska sporočila teh organov, vključno s sistemskimi sporočili pred prihodom v pristanišče, – postopki in ukrepi za ravnanje s sumljivim tovorom, prtljago, gorivom in drugimi zalogami ter z osebami, vključno z določitvijo območij zaščite; pa tudi drugi vidiki zaščite pristanišča in njene kršitve, – zahteve glede nadzora podobmočij ali dejavnosti na njih. Potreba po tehničnih rešitvah in rešitve same izhajajo iz varnostne ocene pristanišča, – označevanje. Območja, za katera veljajo zahteve glede dostopa in/ali nadzora, se ustrezno označijo. Zahteve glede nadzora in dostopa upoštevajo vso ustrezno obstoječo zakonodajo in prakso. Spremljanje dejavnosti se ustrezno označi, če tako zahteva nacionalna zakonodaja, – poročanje in varnostno preverjanje. O vseh pomembnih varnostnih podatkih se poroča v skladu z določili o varnostnem preverjanju, vključenimi v načrt. Glede na občutljivost nekaterih podatkov se poroča samo po potrebi, vendar lahko to vključuje tudi postopke za obveščanje javnosti. K načrtu spada tudi varnostno preverjanje, ki ščiti varnostno občutljive podatke pred razkritjem nepooblaščeni osebi, – poročanje o kršitvah zaščite. Da se zagotovi hiter odziv, varnostni načrt pristanišča določa natančno zahtevo o poročanju pristaniškemu častniku za zaščito in/ali organu za zaščito, – povezovanje z drugimi preventivnimi načrti ali dejavnostmi, ki veljajo v pristanišču, se v načrtu obravnava posebej, – povezovanje z drugimi načrti za odzivanje in/ali določanje posebnih ukrepov, postopkov in dejavnosti za odzivanje. Načrt podrobno določa povezovanje in usklajevanje z drugimi načrti za odzivanje in načrti za ukrepanje v izrednih dogodkih. Nesporazumi in pomanjkljivosti se rešujejo po potrebi, – zahteve po usposabljanju in urjenju, – operativna organizacija za zaščito pristanišča in delovni postopki. Varnostni načrt pristanišča podrobno določi organizacijo za pristaniško zaščito, delitev nalog in delovne postopke. Prav tako po potrebi podrobno določi usklajevanje z uradniki za zaščito pristaniške infrastrukture in ladij. V njem so opredeljene tudi naloge varnostnega odbora, če obstaja, – postopki za prilagajanje in posodabljanje varnostnega načrta pristanišča.
PRILOGA III – Osnovne zahteve usposabljanja Različne vrste usposabljanja, v katerega je lahko vključen pristaniški častnik za zaščito v sodelovanju z ustreznimi organi, častnikom za zaščito ladjarja in častnikom za zaščito ladij, se izvajajo vsaj enkrat v koledarskem letu, pri čemer med posameznimi urjenji ne sme preteči več kakor 18 mesecev. Zahteva za udeležbo častnika za zaščito in častnika za zaščito ladij na skupnem usposabljanju je odvisna od posledic, ki jih ima to za zaščito in delo na ladji. Pri takšnem usposabljanju se preizkuša komuniciranje, usklajenost, razpoložljivost sredstev in odziv. Poznamo več vrst urjenja: 1. z vsemi sredstvi ali v resničnem okolju; 2. v obliki simulacije ali seminarja; 3. v kombinaciji z drugimi vajami, npr. z ukrepanjem ob nesreči ali drugimi vajami državnih pristaniških organov.
PRILOGA IV – Pogoji, ki jih mora izpolnjevati priznana organizacija, pristojna za izvajanje zaščitnih ukrepov Priznana organizacija, pristojna za izvajanje zaščitnih ukrepov, mora izkazati: 1. strokovno poznavanje ustreznih vidikov zaščite pristanišča; 2. ustrezno poznavanje pristaniških dejavnosti, vključno s poznavanjem zasnove in konstrukcije pristanišča; 3. ustrezno poznavanje drugih varnostnih operacij in dejavnosti, ki lahko vplivajo na zaščito pristanišča; 4. zmožnost presoditi morebitno tveganje v pristanišču; 5. sposobnost vzdrževati in izboljšati strokovno znanje svojega osebja v zvezi z zaščito pristanišča; 6. zmožnost stalnega spremljanja zanesljivosti svojega osebja; 7. sposobnost izvajati ustrezne ukrepe za preprečevanje razkritja ali dostopa nepooblaščenih oseb do občutljivih podatkov in gradiva; 8. poznavanje ustrezne nacionalne in mednarodne zakonodaje ter varnostnih zahtev; 9. poznavanje aktualnih vzorcev in ogrožanja varnosti; 10. sposobnost prepoznavanja in odkrivanja orožja, nevarnih snovi in naprav; 11. sposobnost nediskriminacijskega prepoznavanja značilnosti in vedenjskih vzorcev oseb, ki utegnejo ogrožati zaščito pristanišča; 12. poznavanje tehnik izogibanja zaščitnim ukrepom; 13. poznavanje opreme in sistemov za varovanje in nadzor ter njihovih operativnih omejitev.