Na podlagi 73.b člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o določitvi varnostnih standardov poslovanja sodišč
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa varnostne standarde poslovanja sodišč v Republiki Sloveniji, ki zagotavljajo oblike in obseg varovanja ter stopnjo varnosti na sodiščih.
2. člen
(Pojem varnosti)
Varnost na sodišču je stanje, ki je primerno, da se ohranja funkcija in namen sodišča, ter varnost oseb, premoženja in podatkov, ki se nahajajo na sodišču in okolici, pred nevarnostmi.
3. člen
(Varnostna arhitektura sodišča)
(1) Varnostno arhitekturo na sodiščih predstavljajo sistemi tehničnega varovanja, oblike in obseg fizičnega varovanja, sodoben informacijski sistem, varnostna kultura zaposlenih, vsebina varnostnih dokumentov in izvedeni varnostni ukrepi.
(2) Varnostna arhitektura se vzpostavlja na način, da izraža dostojanstvo sodišča, istočasno z zagotavljanjem vseh elementov varnosti pa mora predstavljati odprto in prijazno varnostno atmosfero za zaposlene ter stranke na sodišču in ne sme delovati odbijajoče.
4. člen
(Vzpostavljanje varnostne arhitekture)
Sodišča vzpostavijo varnostno arhitekturo samostojno, glede na velikost, lego, položaj, pomen in oceno ogroženosti.
5. člen
(Sorazmernost)
(1) Varnostna arhitektura sodišč se vzpostavlja načrtno, sorazmerno in v celoti po veljavnih varnostnih standardih pri novogradnjah in večjih prezidavah, predelavah in adaptacijah sodišča ter je sestavni del projekta.
(2) Varnostna arhitektura pri obstoječih prostorskih rešitvah sodišč se nadgrajuje z varnostnimi ukrepi ter sistemi sorazmerno oceni ogroženosti, načrtu potreb in razpoložljivim finančnim sredstvom Ministrstva za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in sodišč.
(3) Elementi varnostne arhitekture sodišč imajo medsebojni vpliv ter so funkcionalno soodvisni, zato se morajo načrtovati sorazmerno tako, da predstavljajo povezljivo celoto.
6. člen
(Optimalna varnost)
(1) Varnostna arhitektura vsakega sodišča mora zagotavljati optimalno varnost sodnikov, sodnega osebja, strank in drugih oseb na sodišču.
(2) Optimalna varnost pomeni najbolj primerno in ustrezno uvajanje oblik fizičnega in tehničnega varovanja sodišča ter izvajanje ostalih varnostnih ukrepov glede na oceno ogroženosti poslovanja sodišča.
7. člen
(Varnostna kultura)
(1) Za vzpodbujanje varnostne kulture, spoštovanje ter izvajanje varnostnih ukrepov in navodil, ki jih izda predsednik sodišča in za samozaščitno obnašanje skrbijo vsi zaposleni na sodišču.
(2) O oceni potrebnih posebnih varnostnih ukrepov v povezavi s sodnim postopkom odloča predsednik sodišča v okviru svojih pristojnosti na podlagi lastnega preudarka ali na predlog sodnika, kateremu je zadeva dodeljena. Vsak sodnik je glede na konkretni sodni postopek ali preiskovalno dejanje dolžan proučiti zadostnost varnostnih ukrepov za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti ostalih udeležencev v postopku.
8. člen
(Svetovanje)
Zaposleni na ministrstvu v okviru svojih pooblastil in delovnih dolžnosti nudijo predsedniku sodišča strokovne nasvete tako, da se vzpostavi vzorno sodelovanje pri vzpostavljanju varnostne arhitekture na sodišču in pri tem upošteva dobre prakse in izkušnje v Republiki Sloveniji in tujini.
2. VARNOSTNI STANDARDI
9. člen
(Uporaba varnostnih standardov)
Pri vzpostavitvi, posodobitvi oziroma nadgradnji varnostnih sistemov in varnostnega poslovanja sodišč se uporabljajo uveljavljeni nacionalni varnostni standardi ter veljavna zakonodaja.
10. člen
(Področja uvajanja varnostnih standardov)
Vzpostavitev in nadgradnja varnostnega sistema sodišč je del celovite modernizacije pravosodnega sistema Republike Slovenije ob uvajanju standardov predvsem na področjih:
– kakovosti,
– varnosti in zdravja pri delu,
– tehničnega varovanja (videonadzor, nadzor pristopa, protivlomno varovanje, varnostni nadzorni center, alarmni sistemi …),
– fizičnega varovanja,
– preventivno operativnega varovanja,
– varovanja podatkov in nosilcev podatkov,
– varovanja sodnega informacijskega sistema,
– kakovosti varnostnih dokumentov,
– varnostne kulture sodnikov in sodnega osebja in drugih področjih, ki vplivajo na zagotavljanje varnosti.
11. člen
(Standardi)
Standardi, ki so pomembni za varnost sodišč, so zlasti:
– standard kakovosti ISO 9000:2000 (ISO 9001:2000, ISO 9004:2000);
– ISO 10002:2004 – vodenje kakovosti – zadovoljstvo strank – navodila za reševanje pritožb;
– okoljski standard SIST EN ISO 14001 in EMAS (Environmental Management and Audit Scheme);
– standard varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001 (Occupational Health and Safetly Management System);
– varnost in kakovost živil HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Point System);
– standard družbene odgovornosti SA 8000 (Social Accountability 8000);
– standard varnostnih zahtev DIN 77200 – standard za ponudnike/izvajalce – outsourcing varnostnih storitev (varnostna podjetja – Wach – und Sicherheitsunternemen – Wus);
– informacijski standard SIST BS 7799 – ISO/IEC 17799 Code of practice for Information Security Management – Drugi del: BS 7799 – 2:2002 Specification for information security management;
– standard za varnostno nadzorne centre SIST BS 5979:2005 – Pravila ravnanja za sprejemne centre pri sprejemanju signalov iz varnostnih sistemov – vključuje popravek št. 1 (Remonte centres receiving signals from security systems – incorporating Corrigendum No. 1);
– standardi tehničnega varovanja IEC EN – standardi za alarmne sistema EN 50136, SIST IEC 60839-5, SIST EN 50136-1-1, SIST IEC 60839-7-1 do SIST IEC 60839-7-7, SIST IEC 60839-7-11, SIST IEC 60839-7-12, SIST IEC 60839-7-20; standard pristopne kontrole EN 50133-1;
– izvirno slovensko vodilo SIST-V 1208:2005 Električni alarmni sistemi – Tehnologija;
– standard preprečevanja eksplozije SIST EN 1127-1:1998 – Eksplozivne atmosfere – Preprečevanje eksplozije in zaščita pred njo – 1. del: Osnovni pojmi in metodologija in
– SIST IEC 61024-1-1:1998 – Zaščita objektov pred delovanjem strele – prvi oddelek: Vodilo A – izbira zaščitnih nivojev za sisteme zaščite in SIST IEC 61024-1-2:1998 – 2. oddelek: Vodilo B – Načrtovanje, namestitev, vzdrževanje in pregledovanje sistemov zaščite pred delovanjem strele.
3. OCENA OGROŽENOSTI
12. člen
(Izdelava, spreminjanje in dopolnitev)
(1) Predsednik sodišča pri izdelavi ocene ogroženosti upošteva koncept varnosti sodišča, uveljavljene varnostne ukrepe, varnostne pojave na sodišču, pomen, velikost in lego sodišča ter druga dejstva, za katera presodi, da so pomembna pri izdelavi ocene ogroženosti.
(2) Ocena ogroženosti se spreminja ali dopolnjuje glede na obliko, pogostost in intenzivnost deviantnih in drugih pojavov, ki spreminjajo stopnjo ogroženosti posameznega sodišča.
(3) Oceno ogroženosti in spremembe in dopolnitve te ocene pošlje predsednik sodišča v potrditev ministrstvu. Ministrstvo vodi zbirko ocen ogroženosti in njihove spremembe in dopolnitve. Ministrstvo je dolžno predsednike sodišč opozoriti na morebitne pomanjkljivosti v tej oceni in predlagati izboljšave za zagotovitev optimalne varnosti.
(4) Poleg zbirke iz prejšnjega odstavka ministrstvo na podlagi 37. člena Sodnega reda vodi tudi evidenco obvestil o primerih motenja poslovanja sodišča ali ogrožanja varnosti oseb ali premoženja na sodišču.
13. člen
(Veljavnost)
(1) Ocena ogroženosti velja pet let od dneva potrditve.
(2) V primeru sprememb in dopolnitev ocene ogroženosti se obdobje veljavnosti iz prejšnjega odstavka šteje od dneva potrditve spremembe ali dopolnitve ocene ogroženosti.
(3) Predsednik sodišča je zavezan v primeru potrditve spremembe in dopolnitve ocene ogroženosti ministrstvu posredovati čistopis ocene ogroženosti.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko predsednik sodišča zaradi spremenjenih varnostnih okoliščin pripravi novo oceno ogroženosti ali njene spremembe in dopolnitve po lastni presoji ali na pisno zahtevo ministrstva.
14. člen
(Seznanitev)
Z oceno ogroženosti morajo biti na primeren način seznanjeni vsi sodniki, sodno osebje ter izvajalci nalog varovanja na sodišču.
15. člen
(Ostali dokumenti)
Oceni ogroženosti se prilagodijo tudi drugi dokumenti, ki urejajo notranje poslovanje sodišč, kot so hišni redi, varnostna navodila in postopkovniki, požarni redi ter drugi dokumenti, ki urejajo red in varnost na sodiščih, varovanje sodnih zgradb, funkcionalnih zemljišč, parkirišč in drugih objektov, opreme in premoženja.
16. člen
(Posvetovanje)
Pri izdelavi ocen ogroženosti se predsednik sodišča lahko posvetuje z območnimi policijskimi postajami ali policijskimi upravami, ki mu v okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo ustrezno strokovno pomoč in svetovanje pri zagotavljanju večje varnosti na sodiščih ter vzpostavljanju varnostnega samoorganiziranja glede na varnostne pojave.
17. člen
(Vsebina)
Obvezni elementi ocene ogroženosti so:
– uvod (obsega splošne podatke o sodišču, kot so sedež in ime sodišča, datum izdelave ocene ogroženosti, določa uporabnike ocene ogroženosti, kot so sodniki, sodno osebje in drugo osebje na sodišču, določa odgovorne izvajalce nalog varovanja in pogodbene izvajalce nalog varovanja z osnovnimi podatki iz pogodbe in obsega druge splošne podatke pomembne za varnost na sodišču);
– opis objektov (obsega osnovni opis sodnih zgradb, kot je zunanji opis lokacije sodnih stavb, zemljišča, parkirišč in drugih objektov ter notranji opis zgradbe, kot je število razpravnih dvoran, sodniških kabinetov in drugih prostorov sodišča in eventualne ostale specifične značilnosti sodišča);
– oblika preventivno operativnega varovanja (obsega način zbiranja in obdelavo podatkov in informacij, ki se nanašajo na ogrožanje sodnih objektov in okolišev);
– oblika fizičnega varovanja (obsega neposredno fizično varovanje in druge ukrepe fizičnega varovanja, ki jih izvajajo varnostniki, vratarji ali z razporedom dela določena sodna oseba, pazniki in v določenih primerih policija);
– oblika tehničnega varovanja (obsega varnostne ukrepe, ki temeljijo na uporabi tehničnih sredstev za odkrivanje in preprečevanje ogroženosti pravosodnih objektov, okolišev in oseb, ki se v objektih nahajajo);
– povzetek ocene ogroženosti (vsebuje zaključne ugotovitve z oceno ogroženosti in podpisom predsednika sodišča).
4. TEHNIČNI SISTEMI VAROVANJA
18. člen
(Tehnične naprave)
Tehnične naprave so sredstva, ki se uporabljajo v sistemih varovanja zgradb, v katerih poslujejo sodišča (v nadaljnjem besedilu: zgradbe). Tehnične naprave se povezujejo z oblikami fizičnega in operativnega varovanja zaposlenih, strank in drugih oseb v zgradbah in varovanja podatkov, arhivov ter drugega premoženja v zgradbah.
19. člen
(Načrtovanje varnostno-tehničnih sistemov)
V skladu s posamezno oceno ogroženosti se v zgradbah glede na njihovo velikost in pomen načrtujejo naslednji varnostno-tehnični sistemi:
1. preprečevanje:
– protivlomni sistemi;
2. nadzorovanje:
– sistemi nadzora gibanja;
– sistem nadzora prtljage;
– alarmni sistemi;
– naprave za klic v sili (panic stikala);
– sistemi video nadzora;
3. prenos alarmnih signalov:
– sistemi za notranji prenos alarmnih signalov;
– sistemi za zunanji prenos alarmnih signalov;
4. tehnična sredstva v nadzornem centru:
– sistemi za opozarjanje;
– sistemi za prikazovanje signalov;
– sistemi za shranjevanje signalov;
– sistemi za obdelavo signalov;
5. protipožarna zaščita:
– protipožarni sistemi in sredstva;
6. specialna sredstva:
– sredstva za komunikacijo;
– oprema za izvajanje varnostnih nalog;
– sredstva za osebno zaščito.
20. člen
(Protivlomni sistem)
(1) Sredstva protivlomnega sistema praviloma sestavljajo elementi, kot so: ograje, rešetke, rolete, protivlomne folije, protivlomna stekla, ključavnice, protivlomna vrata, zapahi, protivlomne omare, trezorji, blagajne in druga sredstva, ki predstavljajo zaščito objekta.
(2) Sestavni del protivlomnega sistema so tudi senzorski javljalniki ali senzorji, ki so nameščeni v prostorih ali na objektih (talni senzorji, potezni senzorji, magnetni senzorji, senzorski kabli, infrardeči senzorji, laserji in drugo).
(3) Elementi, ki sestavljajo protivlomni sistemi v zgradbah, se praviloma vgrajujejo glede na oceno ogroženosti ter položaj, lego, velikost in pomen zgradbe.
21. člen
(Sistem nadzora gibanja)
(1) Sistem nadzora gibanja v zgradbah se uvršča v preventivne varnostne sisteme, ki omogočajo nadzor nad zaposlenimi, strankami, serviserji, vzdrževalci in drugimi osebami, ki vstopajo v zgradbo.
(2) Sistem je sestavljen iz sistema za identifikacijo (prepoznavanje) in sistema za kontrolo vstopa (pristopna kontrola).
(3) Identifikacija je postopek prepoznavanja osebe in se jo izvaja posredno (z oznako, geslom ali drugim sredstvom), osebno (z varnostnikom) in tehnično (z različnimi sredstvi, kot so različne kartice). Vrsta identifikacijskega postopka se izbere glede na oceno ogroženosti, izvedljive tehnične rešitve in sorazmernosti ostalih vzpostavljenih varnostnih ukrepov na sodišču.
22. člen
(Sistem nadzora prtljage)
(1) Sistem nadzora prtljage se izvaja fizično ali s pomočjo tehničnih sredstev oziroma v kombinaciji.
(2) Fizični nadzor prtljage izvajajo varnostniki. Tehnični nadzor prtljage se izvaja s sredstvi, kot so: detektorji kovin, vrata za odkrivanje kovin, naprava za presvetlitev prtljage (rentgenski aparati) in drugo.
23. člen
(Alarmni sistem)
(1) Med alarmne sisteme v zgradbah se uvrščajo naprave, ki omogočajo nadzorovanje dogajanja v varovanem prostoru oziroma odkrivanje sprememb ter posredovanje sproženih signalov na določene lokacije.
(2) Alarmni sistem je namenjen alarmiranju vseh oseb, ki se nahajajo v zgradbi, za primer nevarnosti ali zaradi nujne izpraznitve zgradbe (zvonci z močnim tonom, elektronske sirene, elektro-akustični sistemi za opozarjanje nevarnosti, telekomunikacijske naprave ter drugo).
24. člen
(Klic v sili)
(1) Naprava za sporočanje klica v sili (tihi alarm) se vgrajujejo v razpravnih dvoranah, ob prostoru, kjer sedi predsednik senata. Tipke za sprožitev klica v sili se morajo vgraditi tudi v naslednjih prostorih:
– pisarniških prostorih predsednika sodišča oziroma uradu predsednika sodišča;
– pisarniških prostorih preiskovalnih sodnikov;
– prostorih za zaslišanje;
– prostorih, kjer se hrani dokazni material;
– prostorih, ki je namenjen za privedbe;
– prostorih, ki so namenjeni za sprejemanje strank v času uradnih ur sodišča.
(2) Sprožitev klica v sili se zazna optično in akustično. Prenos signala se usmeri v nadzorni center, do varnostnika ali na najbližjo policijsko postajo, glede na določitev prejemnika signala.
(3) Klic v sili se lahko prenese tudi preko sodobnih digitalnih telekomunikacijskih naprav tako, da se na telefonskem aparatu programira tipka za klic v sili (tihi alarm).
25. člen
(Sistem video nadzora)
(1) Sistem video nadzora predstavljajo funkcijsko povezana specialna tehnična sredstva, ki s sprejemanjem, prenašanjem, obdelavami, arhiviranji in prikazi sprejetih slik omogočajo vizualno opazovanje in nadzor ter kasnejše analize dogajanja v varovanih prostorih.
(2) V dokumentu o varnostni arhitekturi posamezne zgradbe se določijo področja in prostori, ki morajo biti nadzorovani z video napravami.
26. člen
(Prenos alarmnega signala)
(1) Alarmni signali oziroma sporočila se prenašajo na več načinov in sicer brezžično, po radijskih zvezah, po obstoječem javnem telekomunikacijskem omrežju, po funkcionalnih sistemih zvez, po lokalnih kabelskih sistemih in z drugimi zvočnimi ter svetlobnimi napravami na objektih.
(2) Notranji prenos alarmnega sporočila se prenese v varnostno-nadzorni center v posameznem objektu, od koder je možno zagotoviti nadzorovano pomoč (intervencijo varnostnika), če ima objekt zagotovljeno ustrezno obliko fizičnega varovanja.
(3) Zunanji prenos alarmnega sporočila se prenese v varnostno-nadzorni center varnostne službe, ki opravlja varnostne storitve na podlagi sklenjene pogodbe za sodišče, oziroma na najbližjo policijsko postajo, ki zagotavlja nadzorovano pomoč (intervencijo).
27. člen
(Varnostno-nadzorni center)
(1) Glede na uvedeno obliko sistema varovanja, oceno ogroženosti in velikost ter pomen zgradbe, se v zgradbi vzpostavi varnostno-nadzorni center.
(2) Varnostno nadzorni center je prostor v katerem so naprave za:
– sprejemanje in oblikovanje alarmnih signalov,
– opozarjanje na poskuse izvajanj deviantnih dejanj,
– upravljanje oziroma krmiljenje tehničnih sredstev instaliranih v pravosodnih objektih (za odpiranje vrat, identifikacija oseb in vozil, usmerjanje kamer in drugo),
– shranjevanje prejetih varnostnih sporočil,
– komunikacijo oziroma zveze, ki se uporabljajo za koordinacijo in usmerjanje intervencijskih ekip in
– video in avdio nadzorovanje stanja, preverjanje prejetih signalov in analizo preteklih dogodkov.
(2) Naloge v varnostno-nadzornem centru opravljajo varnostniki.
(3) Na sodiščih, kjer ni mogoče vzpostaviti varnostno-nadzornega centra, se varnostne naprave iz prvega odstavka tega člena namestijo v vratarnico. Vratarnica je del področja vhoda v sodno zgradbo, kjer se opravljajo varnostne in kontrolne naloge.
28. člen
(Protipožarna zaščita)
(1) Protipožarna zaščita je sestavni del varnostne arhitekture v objektu. Sestavljena je iz elementov za samodejno odkrivanje in javljanje požarov, ki so povezani s protipožarnimi centralami, in drugih sredstev, kot so gasilni aparati, hidranti itd.
(2) Vsaka zgradba ima požarni red, kjer so določeni postopki in ukrepi protipožarne zaščite, skladno z veljavnimi predpisi s področja varstva pred požarom.
5. FIZIČNO VAROVANJE
29. člen
(Organizacija)
(1) Glede na velikost, pomen in stopnjo ogroženosti posameznega sodišča se organizira oblika fizičnega varovanja.
(2) Obliko in obseg fizičnega varovanja izbere predsednik sodišča na podlagi ocene ogroženosti.
30. člen
(Izvajanje)
(1) Naloge fizičnega varovanja na sodiščih po varnostnih standardih in v skladu z veljavnimi predpisi izvajajo varnostniki varnostne službe, vratarji ali določena sodna oseba, pazniki in v določenih primerih policisti.
(2) Izvajalci fizičnega varovanja skrbijo za varnost, zavarovanje, red, nemoteno poslovanje in oblike nadzorov na sodiščih, funkcionalnih zemljiščih, parkiriščih in v drugih objektih, ki so določeni v oceni ogroženosti.
(3) V varovanih objektih se zagotavlja optimalna varnost sodnikov, sodnih oseb, strank in udeležencev v postopkih ter ostalega osebja tudi z neposrednimi oblikami fizičnega varovanja, kot so obhodi, kontrole, prisotnost v razpravnih dvoranah, odzivnost v primeru sprožitve alarma in drugimi ukrepi fizičnega varovanja, ki jih izvajajo varnostniki zaradi preprečitve ogrožanja varnosti oseb, objekta ali okoliša.
6. ALARMNO UPRAVLJANJE NA SODIŠČU
31. člen
(Alarmno upravljanje)
(1) Vzpostavitev enotnega poslovnega okolja in popolno informatizacijo sodišč izvaja Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije na podlagi načrtovanja in ob upoštevanju varnostnih standardov, ki veljajo na področju informacijske varnosti.
(2) Na večjih sodiščih se glede na položaj in oceno ogroženosti vzpostavi sistem alarmnega upravljanja na varnostno-alarmnem področju, ki je podprt z informacijsko tehnologijo. Sistem alarmnega upravljanja je nadzor in upravljanje vseh oblik varovanja in alarmiranja na sodišču ter koordinacija pri izvajanju varnostno-operativnih ukrepov.
(3) Informacijsko podprt varnostno-alarmni sistem je sestavni del varnostne arhitekture sodišča. Je tudi informacijski podsistem, ki je povezljiv z informacijskim poslovnim okoljem sodišča in se nadgrajuje v okviru modernizacije informacijskega poslovanja sodišč ter varnostnih zahtev.
7. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
32. člen
(Načrt potreb)
(1) Predsednik sodišča v štirih mesecih po prejemu potrjene ocene ogroženosti pripravi načrt potreb za vzpostavitev enotnega sistema varovanja. Načrt potreb pošlje v uskladitev ministrstvu, ki pri usklajevanju potreb upošteva osnovne varnostne standarde pri izgradnji oziroma nadgradnji posameznih varnostnih sistemov.
(2) Usklajen načrt potreb se realizira postopoma, glede na razpoložljiva finančna sredstva, prostorske pogoje in določene prioritete ministrstva in sodišča, vendar najkasneje do konca leta 2010.
33. člen
(Priprava ocen ogroženosti)
Predsednik sodišča pripravi novo oceno ogroženosti, hišni red in druga navodila v zvezi z izvajanjem varnostnih postopkov po tem pravilniku v roku štirih mesecev po njegovi uveljavitvi.
34. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-76/2007
Ljubljana, dne 19. aprila 2007
EVA 2007-2011-0057
dr. Lovro Šturm l.r.
Minister
za pravosodje
