Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB in 21/06) in na podlagi 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 6. seji dne 25. 4. 2007 sprejel
P O S L O V N I K
sveta Mestne občine Kranj
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela Sveta Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu svet), njegovih komisij, razmerja sveta do drugih organov Mestne občine Kranj (v nadaljevanju občine) in občinske uprave ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta.
2. člen
Svet ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike, premera 3,5 cm in ima v sredini polja grb mesta Kranja; nad grbom je napis: MESTNA OBČINA KRANJ, pod grbom pa napis: SVET. Župan hrani pečat in določa način njegove uporabe.
2. KONSTITUIRANJE SVETA
2.1 Verificiranje mandatov, volitve in imenovanja
3. člen
Svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta, če je za izvolitev novega župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev. Če seja v tem roku ni sklicana, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.
Prvo sejo vodi najstarejši član sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi svet.
4. člen
Na prvi seji svet najprej imenuje tričlansko komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana.
Komisija ima predsednika in dva člana, vse iz vrst članov sveta. Imenovanje je javno.
Kandidate za predsednika in člana komisije lahko predlaga skupina najmanj petih navzočih članov sveta.
Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani vsi trije člani komisije. O ostalih predlogih svet ne odloča.
5. člen
Komisiji za potrditev mandatov predloži občinska volilna komisija poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi župana in članov sveta ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Komisija za potrditev mandatov na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni kot člani sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov sveta.
Svet najprej v celoti glasuje o vseh nespornih mandatih, nato pa odloča o vsakem spornem mandatu posebej. Šteje se, da je z odločitvijo o spornem mandatu hkrati odločeno o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne more glasovati o potrditvi svojega mandata.
Dokler svet o tem ne odloči, ima član sveta, katerega mandat je sporen, pravico udeleževati se sej sveta, vendar nima pravice odločanja.
6. člen
Komisija za potrditev mandatov na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
Svet posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur in ugotovi izvolitev župana.
7. člen
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta in županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru ter v komisijah občine.
8. člen
Župan prevzame vodenje seje.
Svet nato imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija ima predsednika, podpredsednika in tri člane, vse iz vrst članov sveta. Kandidate za predsednika, podpredsednika in člane komisije lahko predlaga skupina najmanj petih potrjenih članov sveta.
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je javno. Po imenovanju komisije preneha delovati komisija za potrditev mandatov.
9. člen
Svet v šestdesetih dneh po konstituiranju imenuje oz. izvoli svoje organe, določene z zakoni in komisije.
Člane nadzornega odbora imenuje svet najkasneje v petinštiridesetih dneh po svoji prvi seji.
2.2 Pravice in dolžnosti članov sveta
10. člen
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
Član sveta ima pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta, organov in komisij, v katera je izvoljen, in sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
Član sveta ima pravico udeleževati se sej organov in komisij sveta, čeprav ni njihov član, in sodelovati pri delu organov in komisij, vendar nima pravice odločati.
Član sveta ima pravico in dolžnost:
– sodelovati pri delu in odločanju sveta,
– predlagati odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana,
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati amandmaje k predlogom,
– postavljati vprašanja in dajati pobude ter predloge,
– predlagati obravnavanje zadev iz pristojnosti sveta,
– predlagati uvrstitev zadev na dnevni red sej,
– da skupaj z drugimi člani sveta, katerih število je določeno s tem poslovnikom predlaga kandidate za komisije ter organe sveta in druge kandidate, ki jih imenuje svet v skladu s statutom občine in tem poslovnikom,
– da voli in je voljen v komisije,
– zahtevati od občinske uprave vse podatke in informacije, ki jih potrebuje v zvezi z delom sveta,
– obvestiti svet o nastopu okoliščin, ki po zakonu ali statutu zahtevajo prenehanje funkcije člana sveta,
– druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
Člani sveta uveljavljajo pravice iz tega člena neposredno na seji sveta ali pisno med sejama sveta.
Član sveta ima dolžnost varovati informacije, ki niso javnega značaja in podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom, akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
11. člen
Člani sveta ustanovijo skupine svetnikov v osmih delovnih dneh po konstituiranju sveta, vodje teh skupin pa morajo najkasneje v osmih delovnih dneh po ustanovitvi o tem pisno obvestiti župana in mu predložiti seznam članov z njihovimi podpisi.
12. člen
Položaj skupine svetnikov imajo tudi član oziroma člani sveta, ki so bili izvoljeni na podlagi istoimenske liste volivcev.
13. člen
O morebitnih spremembah glede članov skupine svetnikov mora vodja skupine svetnikov takoj ko je to mogoče pisno obvestiti župana.
14. člen
Za vsakega člana sveta, ki je član določene skupine svetnikov, pripada skupini svetnikov določen znesek za njeno delovanje. Višino zneska določi svet.
15. člen
Član sveta ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih komisijah želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji skupine svetnikov, katere član je.
16. člen
Če se član sveta iz opravičljivega razloga ne more udeležiti seje, to sporoči podpisniku vabila na sejo sveta oziroma javnim uslužbencem, ki opravljajo strokovna in administrativna opravila za svet.
17. člen
Plača za poklicno oziroma plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije župana in podžupana se določi v skladu z zakonom.
Povračilo za nepoklicno opravljanje funkcije članov sveta in komisij je sejnina. Izplačuje se za udeležbo na seji.
V zvezi z opravljanjem funkcije se izplačujejo tudi drugi prejemki v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Plače, sejnine in drugi prejemki občinskih funkcionarjev so določeni z aktom sveta.
18. člen
Na zahtevo članov sveta nudijo javni uslužbenci občinske uprave članom sveta pomoč pri oblikovanju predlogov ter jim dajejo strokovna pojasnila in dopolnilna gradiva.
Občina zagotavlja prostore za delo članov sveta, njegovih organov, komisij ter skupin svetnikov.
2.3 Vprašanja, pobude in predlogi članov sveta
19. člen
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena točka za vprašanja, pobude in predloge članov sveta.
20. člen
Člani sveta imajo pravico postavljati županu, podžupanu, direktorju občinske uprave, vodjem notranjih organizacijskih enot ter direktorjem javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina, vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali zadeve iz njihove pristojnosti, ter dajati pobude in predloge za obravnavo oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Za razliko od predloga, ki je splošne narave in ne vsebuje konkretnih ukrepov, mora pobuda vsebovati tudi predlog ukrepov v zvezi z ureditvijo določenih vprašanj ali sprejetjem ukrepov ter opredelitev morebitnih finančnih posledic.
Člani sveta lahko postavljajo vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali zadeve iz njihove pristojnosti tudi predsednikom komisij.
21. člen
Člani sveta postavijo vprašanje ali posredujejo pobudo ali predlog pisno ali ustno na seji sveta.
Pisno vprašanje, pobudo ali predlog lahko posredujejo člani sveta tudi med sejama sveta.
Vprašanja, pobude in predlogi članov sveta morajo biti kratki in jasni.
V primeru, da vprašanje ni dovolj jasno postavljeno, župan na to opozori in pozove predlagatelja, da vprašanje ustrezno dopolni.
Župan lahko tudi zahteva, da član sveta svoje ustno vprašanje vloži pisno, če meni, da je to potrebno zaradi jasnega oblikovanja vprašanja.
O predlogu ali pobudi odloči svet s sklepom. Če predlog ali pobudo sprejme, določi tudi postopek v zvezi s predlogom ali pobudo.
Če ima pobuda finančne posledice, lahko župan preloži glasovanje na naslednjo sejo.
22. člen
Na ustno vprašanje člana sveta mora tisti, na katerega je vprašanje naslovljeno, odgovoriti praviloma na isti seji. Če tega ni mogoče storiti, mora biti odgovor podan na naslednji seji, član sveta, ki je vprašanje postavil, pa lahko zahteva, naj se odgovor pripravi v pisni obliki.
Član sveta mora vprašanje pisno zastaviti najmanj 14 dni pred sejo, če naj bi bil odgovor podan na prvi naslednji seji. V nasprotnem primeru bo odgovor na prvi naslednji seji podan le, če ga bo v vmesnem času možno pripraviti.
23. člen
Župan svoj oziroma naslovnikov odgovor na pisno vprašanje pošlje z gradivom za sejo sveta vsem članom sveta.
24. člen
Člani sveta morajo biti na naslednji seji seznanjeni z odgovorom na vprašanje člana sveta.
Na predlog naslovnika vprašanja lahko svet odloči, da se odgovor poda na seji, ki bo prva sledila seji, na kateri naj bi bil sicer podan odgovor.
25. člen
Vsak član sveta lahko potem, ko je dan odgovor na vprašanje, postavi dopolnilno vprašanje. Član sveta lahko predlaga, da se o tem opravi razprava. O tem odloči svet brez razprave.
Če svet odloči, da se razprava opravi, jo mora župan uvrstiti kot točko dnevnega reda na naslednjo sejo.
26. člen
Če pomeni odgovor na vprašanje podatek zaupne narave, ki je kot osebni podatek opredeljen z zakonom ali z drugimi predpisi, akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev opredeljen kot državna, uradna in poslovna skrivnost (v nadaljevanju: zaupno gradivo), lahko tisti, ki odgovarja, predlaga, naj seja sveta, na kateri bo podan odgovor, ne bo javna. O tem predlogu odloči svet.
2.4. Javnost dela in obveščanje
27. člen
Delo sveta in komisij je javno.
Javnost dela je zagotovljena tako, da je občanom in predstavnikom sredstev javnega obveščanja omogočeno spremljanje sej.
Javnost dela je zagotovljena tudi z objavo gradiva na spletni strani Mestne občine Kranj.
Javnost se lahko izključi, če svet in komisije ugotovijo, da gre za dokumente ali gradiva zaupne narave, ki so določeni kot taki. Način ravnanja s zaupnim gradivom določi župan.
28. člen
Skupine svetnikov, politične stranke oziroma liste, zastopane v svetu, morajo biti s sklicem seje sveta ali komisije, lahko pa tudi že pred tem, obveščene o zadevah, ki jih bo obravnaval svet in komisije ter o delu občinske uprave.
29. člen
Vsebina dela občinske uprave se poda z letnim poročilom, kot tudi s pisnimi odgovori na vprašanja svetnikov, ki se nanašajo na delo občinske uprave.
30. člen
Vabilo na sejo skupaj s predlogom dnevnega reda seje sveta se pisno ter po elektronski pošti pošlje:
– vsem članom sveta,
– članom in tajnikom komisij,
– članom nadzornega odbora,
– županu,
– direktorju občinske uprave,
– vodjem notranjih organizacijskih enot občinske uprave,
– vodjem političnih strank in list, zastopanih svetu,
– vsem krajevnim skupnostim v občini,
– predstavnikom sredstev javnega obveščanja.
Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda se osebam iz prvega odstavka pošilja ter objavi na spletni strani Mestne občine Kranj v rokih, določenih v 36. členu.
Sklic seje skupaj z okvirnim dnevnim redom se objavi na spletni strani Mestne občine Kranj in pošlje pisno ter po elektronski pošti osebam iz prvega odstavka štirinajst dni pred predvidenim datumom seje.
31. člen
Določbe o objavi in pošiljanju gradiva ne veljajo za zaupno gradivo.
Članom sveta so dostopna vsa zaupna gradiva, pri tem pa mora biti član sveta opozorjen na pravilno ravnanje s takim gradivom in na posledice zlorabe podatkov.
2.5 Prenehanje mandata
32. člen
Članu sveta, županu in podžupanu preneha mandat v primerih:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana sveta, župana in podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana sveta, župana in podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb Zakona o lokalni samoupravi ni združljiva s funkcijo člana sveta, župana in podžupana,
– če odstopi.
O razlogih za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka mora član sveta, župan in podžupan pisno obvestiti občinsko volilno komisijo, župana ter komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v roku osmih dni od dneva, ko nastopijo okoliščine, ki zahtevajo prenehanje mandata po zakonu.
Članu sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prvega odstavka tega člena. Zoper ugotovitev sveta lahko član sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vložijo tožbo na upravno sodišče. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče.
Postopki za nadomestitev člana sveta, izvolitev novega župana ali imenovanje podžupana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
Če je župan imenovan:
1. na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
2. za načelnika upravne enote ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina,
3. na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,n mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti svet in občinsko volilno komisijo.
Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.
3. SEJE SVETA
3.1 Sklicevanje sej sveta
33. člen
Svet dela na sejah.
Redne seje se sklicujejo praviloma mesečno, sicer pa najmanj osemkrat v koledarskem letu.
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih.
34. člen
Župan mora sklicati sejo sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov sveta, seja pa mora biti sklicana v petnajstih dneh po tem, ko je bila dana pisna zahteva za sklic seje.
Če župan seje sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani sveta, ki so zahtevo podali.
Zahtevi za sklic seje sveta mora biti predložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, lahko pa predlagani dnevni red dopolni še z novimi točkami.
35. člen
Posamezne točke dnevnega reda za seje sveta lahko predlagajo:
– član sveta,
– župan,
– nadzorni odbor,
– komisije.
Predloge za sejo sveta predlagatelji posredujejo županu z gradivom. Predlog dnevnega reda seje pripravi župan v skladu s sklepi sveta, oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje.
V predlog dnevnega reda se lahko uvrstijo le zadeve, ki so pravočasno vložene v pisni obliki in obrazložene.
36. člen
Vabilo na sejo skupaj s predlogom dnevnega reda pošlje župan članom sveta najmanj sedem dni pred sejo sveta.
Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda se objavi na spletni strani Mestne občine Kranj in pošlje pisno ter po elektronski pošti članom sveta najmanj sedem dni pred sejo, v primeru, da gre za gradivo aktov, ki se sprejemajo po postopku, ki je določen za sprejem odloka, pa najmanj štirinajst dni pred sejo.
Svet lahko na predlog najmanj petih članov sveta, župana, predsednikov komisij in z obrazložitvijo nujnosti predloga z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta odloči, da se obravnava na seji sveta tudi gradivo, ki je bilo poslano pozneje ali vročeno na sami seji.
Izjemoma se seja zaradi nujnosti primera lahko skliče tudi v krajšem roku in gradivo predloži na sami seji.
37. člen
Svet na začetku seje s sklepom določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča: o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, ter nato o predlogih za hitri postopek.
Posamezna točka se lahko z dnevnega reda umakne na predlog predlagatelja zadeve, članov sveta ali župana.
Predlog za umik točke z dnevnega reda mora predlagatelj obrazložiti.
Če predlaga umik točke z dnevnega reda član sveta oziroma župan, kadar ta ni predlagatelj, se mora o predlogu za umik predlagatelj zadeve izjasniti.
O umiku točke z dnevnega reda svet glasuje, razen če je umik predlagal predlagatelj.
Svet lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je zadeva take narave, da je nujna takojšnja obravnava na seji sveta, in če je gradivo tako pripravljeno, da se lahko člani sveta brez poprejšnjih priprav o zadevi odločijo.
O predlogih za razširitev dnevnega reda in predlogih za umik posameznih točk z dnevnega reda poda mnenje župan.
38. člen
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo skliče župan na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic, priložen mora biti dnevni red in gradivo, o katerem naj svet odloča. Če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa mora biti priložena zahteva županu in občinski upravi, katera gradiva naj pripravi.
Če župan ne skliče izredne seje v treh dneh, jo lahko skličejo predlagatelji zahteve. V tem primeru lahko sejo vodi predstavnik predlagateljev.
Za izredno sejo sveta ne veljajo roki, določeni za redno sejo.
3.2 Vodenje seje
39. člen
Sejo sveta vodi župan, nima pa pravice glasovanja.
Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi seje sveta, lahko za vodenje seje sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta. Če župan tega ne stori, sejo vodi najstarejši prisotni podžupan. Če tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši prisotni član sveta.
40. člen
Sklepčnost seje se ugotavlja pred začetkom seje.
41. člen
Na seji ne sme nihče razpravljati, dokler mu župan ne da besede. Razpravljavca lahko opomni na red in mu seže v besedo le župan. Župan skrbi, da razpravljavca nihče ne moti.
42. člen
Župan daje članom sveta besedo po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi.
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika, oziroma sprejetega dnevnega reda, da župan besedo takoj, ko se prijavi k razpravi. Če član sveta ni zadovoljen s pojasnilom župana glede kršitve poslovnika, oziroma dnevnega reda, o vprašanju odloči svet.
43. člen
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda, ga župan opomni.
Če se razpravljavec tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu župan lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko član sveta ugovarja. O ugovoru odloči svet.
44. člen
Vsak razpravljavec ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljavca (replika), kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali napačno interpretirana.
Župan mu da besedo takoj, ko jo zahteva. Replika se mora omejiti samo na potrebno.
Replika na repliko ni dovoljena, razen če župan ugotovi, da so bile navedbe v repliki netočne.
3.3 Vzdrževanje reda
45. člen
Za red na seji sveta skrbi župan.
Za kršitev reda na seji se smejo izreči naslednji ukrepi:
– opomin,
– odvzem besede in
– odstranitev z obravnave posamezne točke ali seje.
46. člen
Opomin se izreče članu sveta, ki razpravlja, čeprav mu župan ni dal besede, ki seže v besedo razpravljavca ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame razpravljavcu, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opomnjen za te kršitve.
47. člen
Župan lahko predlaga, da se odstrani razpravljavca z obravnave posamezne točke dnevnega reda ali cele seje:
– če na seji z besedo ali dejanjem hudo žali svet, njegove člane ali druge udeležence na seji,
– če po opominu in odvzemu besede še moti delo na seji.
Član sveta, za katerega se predlaga odstranitev, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut.
O predlogu za odstranitev odloči svet.
Član sveta, ki je bil odstranjen, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč pri točki, s katere je bil odstranjen, oziroma na tej seji.
48. člen
Župan odredi, da se iz sejne dvorane odstrani vsak poslušalec in drugi udeleženec, ki krši red na seji sveta.
Ob hudi kršitvi reda lahko župan odredi, da se odstranijo vsi prisotni, ki niso člani sveta.
Če župan z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, odredi prekinitev seje.
3.4 Potek seje
49. člen
Na začetku seje župan lahko daje pojasnila v zvezi s potekom dela na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
Župan obvesti svet tudi o tem, kdo je bil povabljen na sejo in kateri člani sveta so sporočili, da so zadržani in se ne morejo udeležiti seje.
50. člen
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih zadev, ki so na dnevnem redu.
51. člen
Predlagatelj lahko da na začetku obravnave kratko dopolnilno obrazložitev glede točke, ki je na dnevnem redu.
Zatem dobijo besedo člani sveta, ki so se prijavili k besedi. Ko župan ugotovi, da ni več razpravljavcev, sklene razpravo.
Predlagatelj lahko spremeni, dopolni ali umakne svoj predlog do konca razprave na svetu samo iz utemeljenih in upravičenih razlogov; v primeru sprejemanja odloka pa ga lahko umakne samo do konca prve obravnave, preden da župan predlog na glasovanje.
52. člen
Župan prekine delo sveta, če se ugotovi, da svet ni sklepčen. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, župan sejo za ta dan konča.
Župan prekine sejo po lastni presoji. Če poda zahtevo član sveta ali če kdo nasprotuje prekinitvi, odloča o njej svet.
Župan prekine sejo, če pred glasovanjem to zahteva skupina svetnikov zaradi posvetovanja. Pri posamezni točki dnevnega reda se lahko zahteva le eno takšno prekinitev.
Svet lahko sprejme sklep o prekinitvi, da lahko predlagatelj ali pristojna komisija podata mnenje k aktu ali amandmajem.
Župan določi, koliko časa traja prekinitev, vendar največ trideset minut, razen če svet iz utemeljenih razlogov ne odloči drugače.
53. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, župan konča sejo.
54. člen
Člani sveta, župan in predstavniki predlagateljev gradiv lahko predlagajo, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. O takem predlogu odloči svet.
3.5 Odločanje in glasovanje
55. člen
Svet sprejema odločitve na seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta, če ni z zakonom, statutom občine ali tem poslovnikom drugače določeno. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem odloča svet, če tako sklene z večino glasov vseh članov sveta pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj četrtina članov sveta.
Župan pred vsakim glasovanjem sporoči število navzočih članov sveta.
Če kdo izmed članov sveta dvomi, da je na seji navzoča večina članov sveta, župan odredi ugotavljanje navzočnosti.
56. člen
Član sveta ima pred glasovanjem pravico obrazložiti svoj glas.
57. člen
Glasovanje se izvede z uporabo glasovalne naprave, dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem.
Z dvigom rok se glasuje, kadar je glasovalna naprava v okvari, kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni, ali v primeru iz 62. člena tega poslovnika.
S poimenskim izrekanjem se glasuje, če se tako odloči svet z večino glasov vseh članov sveta na predlog župana ali na zahtevo člana sveta.
58. člen
Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, član sveta lahko glasuje le na glasovalni napravi, na kateri je navedena njegova številka, ki se jo določi na prvi seji vsakega mandata s sedežnim redom.
Župan najprej pozove k ugotavljanju prisotnosti, ki se izvede s pritiskom na za to določeno tipko.
Po potrditvi prisotnosti se člani sveta o predlogih izrekajo tako, da pritisnejo tipko glasovalne naprave »za« ali »proti« ali »vzdržani«.
V primeru, da član sveta potrdi prisotnost, potem pa pri glasovanju ne pritisne tipke glasovalne naprave, glasovalna naprava avtomatsko šteje glas člana sveta k »vzdržanim«.
59. člen
V primeru dvoma o pravilnosti glasovanja z uporabo glasovalne naprave lahko župan na predlog člana sveta ali na svoj predlog izvede ponovitev glasovanja z uporabo glasovalne naprave ali dvigom rok.
60. člen
Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, lahko vsak član sveta zahteva računalniški izpis glasovanja takoj po zaključku seje sveta.
61. člen
Glasovanje z dvigom rok se opravi tako, da župan pozove člane sveta, naj najprej glasujejo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti predlogu in nazadnje ali se je kdo vzdržal glasovanja.
62. člen
Poimensko glasovanje se opravi tako, da se poklicani navzoči član sveta opredeli z: »za«, »proti« ali »se vzdržim«. Klicanje izvede župan po abecednem vrstnem redu.
63. člen
O predlogih, danih v razpravi na seji, se glasuje po vrstnem redu, po katerem so bili predlagani.
64. člen
Po vsakem končanem glasovanju župan ugotovi izid glasovanja in na njegovi podlagi razglasi, da je predlog, o katerem je svet glasoval, sprejet ali zavrnjen.
65. člen
Če član sveta ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog župana.
3.6 Zapisnik
66. člen
Celoten potek seje se snema na nosilec zvoka, ki ga hrani pristojni oddelek občinske uprave.
Člani sveta, župan in predlagatelji posameznih točk dnevnega reda imajo pravico zahtevati dobesedni zapis posamezne razprave ali točke.
Dobesedni zapis mora biti izdelan najkasneje v osmih delovnih dneh po zahtevi.
Nosilce zvoka s posnetki sej je potrebno hraniti štiri leta.
Član sveta in župan ima pravico poslušati posnetek seje, drugi udeleženci pa le ob predhodnem soglasju župana.
67. člen
O delu na seji sveta se vodi zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, o udeležbi na seji, zlasti pa podatke o predlogih, ki so bili podani, in o sprejetih sklepih.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih zadevah.
Član sveta lahko do zaključka seje zahteva, da se določeni deli njegove razprave dobesedno vpišejo v zapisnik.
68. člen
Na dnevnem redu vsake seje mora biti prva točka potrditev zapisnika prejšnje seje in poročilo o izvrševanju sklepov. Vsak član sveta ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku.
Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Župan ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso bile dane pripombe, oziroma zapisnik, v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta župan in zapisnikar.
69. člen
Pripombe k zapisniku lahko da tudi vsak udeleženec na seji, ki ni član sveta, je pa sodeloval v razpravi, vendar samo v zadevah, ki se nanašajo na njegovo razpravo.
70. člen
Zapisniki so dostopni članom sveta, županu, direktorju občinske uprave, udeležencem na seji, vodjem notranjih organizacijskih enot občinske uprave in predstavnikom sredstev javnega obveščanja.
O sprejetih sklepih in o njihovem izvrševanju vodi občinska uprava knjigo sklepov, ki je javna.
3.7 Slavnostna seja
71. člen
Slavnostno sejo sveta skliče župan. Za sklicevanje slavnostne seje ne veljajo določbe o rednem sklicevanju sej.
Na slavnostno sejo se poleg članov sveta vabi predstavnike občinske uprave, predstavnike političnih strank ter list in častne občane.
O času, kraju in namenu slavnostne seje se obvesti javnost preko sredstev javnega obveščanja ter z obvestilom na spletni strani občine.
72. člen
Priznanja in nagrade Mestne občine Kranj podeljuje svet na slavnostni seji.
4. ŽUPAN IN PODŽUPAN
4.1 Župan
73. člen
Župan:
– predstavlja svet in vodi njegovo delo,
– sklicuje in vodi seje sveta,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme svet,
– skrbi za uresničevanje z zakonom, statutom in tem poslovnikom določenih razmerij z občinsko upravo,
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta,
– dodeljuje zadeve v obravnavo komisijam in organom sveta,
– daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj na sejah sveta in skrbi za usklajevanje dela sveta,
– skrbi za zakonitost in javnost dela sveta in za uveljavljanje pravic članov sveta v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v svetu,
– opravlja druge zadeve, ki so mu podeljene z ustavo, zakonom, statutom, tem poslovnikom in drugimi predpisi.
4.2 Podžupan
74. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Če je župan zadržan, ga nadomešča podžupan.
Če je podžupanov več, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan. Če ga župan ne določi, ga nadomešča najstarejši prisotni podžupan.
4.3 Kolegij župana
75. člen
Za predhodna usklajevanja stališč v zvezi s predlaganimi odločitvami sveta in njegovim delovanjem se oblikuje kolegij župana.
Kolegij župana sestavljajo župan, podžupan, direktor občinske uprave, predstavniki skupin svetnikov in po en član sveta, izvoljen na podlagi iste liste volivcev. Vodi ga župan.
Kolegij župana skliče na svojo pobudo župan ali na zahtevo vodij večine skupin svetnikov oziroma članov sveta, izvoljenih na podlagi različnih list volivcev.
5. KOMISIJE
76. člen
Svet v skladu s statutom občine in tem poslovnikom ustanovi komisije kot stalna in občasna delovna telesa.
77. člen
Komisije se ustanovijo z nalogo, da:
– ugotavljajo in obravnavajo predloge, mnenja in pripombe,
– pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge aktov, ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude članov sveta glede posameznih zadev,
– spremljajo izvajanje politike, ki jo je določil svet,
– ugotavljajo stanje na posameznih področjih dela sveta ter spremljajo izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter dajejo pobude, predloge in mnenja županu in občinski upravi.
78. člen
Predsednika, podpredsednike in člane komisij imenuje svet.
Člane komisije svet imenuje izmed svojih članov, največ polovico članov pa lahko imenuje tudi izmed drugih občanov. Komisije predstavlja in vodi član sveta, če ni s statutom drugače določeno.
Članstvo v komisiji sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občinski upravi.
79. člen
Komisije se v skladu z delovnim programom sveta vključujejo v proces odločanja. Komisije obravnavajo zadevo iz delovnega programa sveta in o njej zavzemajo stališča. Predsednik komisije ali določeni poročevalec posreduje stališča, mnenja, predloge in pripombe komisije na seji sveta.
Svet obvezno pridobi stališče pristojne komisije za obravnavo predlogov v dvofaznem postopku.
Predsednik ali poročevalec komisije ne more umakniti niti spremeniti poročila brez pooblastila komisije.
80. člen
Če se med obravnavo na seji sveta pojavi vprašanje, o katerem komisija ni zavzela svojega stališča, lahko svet sklene, naj se obravnava o tem vprašanju odloži, da bo komisija zavzela o njem svoje stališče.
81. člen
Komisije lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz svoje pristojnosti, razen proračuna, zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
82. člen
O imenovanju članov komisij se glasuje javno na podlagi liste kandidatov, ki jo uskladi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Predloge za izvolitev oziroma imenovanje predsednikov, podpredsednikov in članov organov in komisij predlagatelji posredujejo komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja najmanj petnajst dni pred sejo sveta, na kateri je izvolitev oz. imenovanje organa in komisije.
Predlagatelj je dolžan pred posredovanjem predloga pridobiti pisno soglasje kandidata za predlagano kandidaturo.
83. člen
Mandatna doba stalnih komisij je vezana na mandat sveta.
Predsednik in vsi ali posamezni člani komisij so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili imenovani. Razrešitev lahko predlaga najmanj osem članov sveta.
Mandatna doba članov v začasnih komisijah je določena s sklepom o ustanovitvi. Če v sklepu o ustanovitvi to ni določeno, preneha začasna komisija z delovanjem najkasneje s prenehanjem mandata članov sveta, ki je začasno komisijo imenoval.
84. člen
Predsednik komisije organizira in vodi njeno delo ter skrbi za sodelovanje s svetom.
Predsednik daje pobudo za obravnavanje zadev, za katere je pristojna komisija, sodeluje z županom in predsedniki drugih komisij, direktorjem občinske uprave in vodji notranjih organizacijskih enot občinske uprave, pripravlja in sklicuje seje, predlaga dnevni red sej in jim predseduje, skrbi za izvajanje sprejetih dogovorov in sklepov komisije in opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik ali sklep o ustanovitvi komisije.
85. člen
Komisije delajo na sejah.
Seje sklicuje predsednik po potrebi na lastno pobudo, na pobudo članov sveta ali na pobudo članov komisije. Predsednik pa je dolžan sklicati sejo, če to zahteva župan, večina članov komisije ali najmanj šest članov sveta.
V zahtevi oziroma v predlogu za sklic seje se navedejo zadeve, ki jih je treba dati na dnevni red seje komisije.
Če predsednik komisije ne skliče seje, ki jo je dolžan sklicati v roku petnajst dni od podane zahteve, jo skliče župan.
Gradivo za seje komisij mora biti poslano članom komisij najmanj sedem dni pred sejo sveta. V primeru, da gre za pošiljanje gradiva komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, glede katerega je ta komisija predlagatelj svetu, mora biti gradivo članom komisije poslano najmanj pet dni pred sejo te komisije.
86. člen
Komisija lahko odloča, če je na seji navzočih večina članov.
Odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov.
Glasovanje v komisiji je praviloma javno.
Če komisija sprejme poslovnik o svojem delu v skladu s tem poslovnikom mora o tem pridobiti predhodno mnenje statutarno-pravne komisije.
87. člen
Pravico udeležbe in razpravljanja na seji komisije imajo tudi predstavniki predlagateljev predlogov, ki jih komisija obravnava na seji, in drugi, ki so vabljeni na sejo.
88. člen
Komisija ima pravico zahtevati od občinske uprave informacije, odgovore, pojasnila ter druge podatke, ki jih potrebuje za svoje delo.
6. AKTI SVETA
89. člen
Akte, ki jih sprejme svet, podpisuje župan; v primeru njegove zadržanosti pa podžupan.
Na izvirnike aktov se pritisne pečat sveta.
Izvirnike aktov hrani občinska uprava, ki je zadolžena tudi za pripravo izvirnikov, za pečat na njih in za njihovo evidenco.
6.1 Postopek za sprejem odloka
90. člen
Odlok lahko predlaga vsak član sveta, župan, komisije iz njihove pristojnosti ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Če je predlagatelj odloka komisija, član sveta ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini, pošlje predlagatelj predlog odloka s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta županu.
91. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo.
92. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval pri obravnavah odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje pri vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj.
93. člen
Župan poskrbi za objavo predloga odloka na spletni strani oziroma pošlje predlog odloka članom sveta najmanj štirinajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.
94. člen
Svet razpravlja o odloku v dveh obravnavah. Iz predloga odloka mora biti razvidno, za katero obravnavo je pripravljen.
V prvi obravnavi se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah.
Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku.
Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom.
95. člen
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti spremembo besedila predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne.
96. člen
V drugi obravnavi svet razpravlja in glasuje po vrstnem redu o vsakem členu predloga, h kateremu so bili vloženi amandmaji, ter o naslovu odloka. Na koncu člani sveta razpravljajo in glasujejo o predlogu odloka v celoti.
97. člen
V drugi obravnavi odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj le z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu odloku.
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. K členom, na katere se amandma nanaša, lahko član sveta vloži amandma na seji, k ostalim členom pa lahko na sami seji predlaga amandma najmanj ena četrtina članov sveta.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
98. člen
Člen odloka, amandma, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj glasuje večina opredeljenih navzočih članov sveta, če ni predpisana drugačna večina.
6.2 Sprejem odlokov po hitrem postopku
99. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejme svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta na začetku seje pri določanju dnevnega reda (na obrazložen predlog). Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka.
6.3 Skrajšani postopek za sprejem odlokov
100. člen
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe fazi obravnave predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, v naslednjih primerih:
1. ko na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi,
2. ko gre za prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z zakonom,
3. ko gre za uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,
4. pri spremembah in dopolnitvah v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,
5. ko gre za prečiščena besedila aktov.
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
101. člen
Določbe o sprejemanju odlokov se smiselno uporabljajo za sprejem statuta in poslovnika.
O predlogih drugih splošnih aktov razpravlja in odloča svet na eni obravnavi.
102. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet.
Besedila vseh aktov se objavijo na spletni strani Mestne občine Kranj.
6.4 Postopek za sprejem proračuna
103. člen
S proračunom občine so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za posamezne namene javnega financiranja.
Proračun občine in spremembe proračuna občine se sprejmejo z odlokom za posamezno proračunsko leto.
Če ni drugače določeno, se pri postopku za sprejem proračuna in sprememb proračuna uporabljajo določbe za sprejemanje odloka.
104. člen
Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu na način in v roku, ki ga določa zakon.
Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance.
Po predstavitvi predloga proračuna s strani župana ali pooblaščenega javnega uslužbenca občinske uprave opravi svet razpravo o posameznih delih proračuna.
105. člen
Amandmaji morajo biti oblikovani v skladu z omejitvami, ki jih opredeljuje zakon, ki ureja javne finance. V obrazložitvi je potrebno navesti, iz katere proračunske postavke se zagotovijo sredstva in na katero postavko ter za kakšen namen se zagotavljajo.
106. člen
V drugi obravnavi župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu odloka o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.
Amandma na amandma lahko predlaga župan. Če izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.
107. člen
Po glasovanju o amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun usklajen v vseh delih in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi.
Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. Odlok o proračunu je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov sveta.
Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo, in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o odloku o proračunu občine.
Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet.
Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
108. člen
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
109. člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo komisije.
Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo hitri postopek za sprejem odlokov.
6.5 Postopek za sprejem prostorskih aktov
110. člen
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom.
Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.
6.6 Postopek za sprejem obvezne razlage
111. člen
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih komisij, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.
6.7 Postopek za sprejem prečiščenega besedila
112. člen
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila.
113. člen
Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.
Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka tako določi svet.
O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.
Uradno prečiščeno besedilo se objavi.
7. DOLOČBE O POSTOPKU PRI VOLITVAH
7.1 Splošne določbe
114. člen
Volitve in imenovanja, ki jih po zakonu in statutu izvaja svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. Določbe tega poslovnika o postopku pri volitvah se smiselno uporabljajo tudi pri razrešitvah in odpoklicih.
Predlagatelj imenovanja je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, razen v primerih, ko zakon, statut ali ta poslovnik določa drugega predlagatelja, ki mu predloge posredujejo svetniške skupine. V primeru, da predlog ni sprejet, pripravi predlagatelj nov predlog.
Če svet odloči, da je glasovanje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
Predstavnik predlagatelja ima pravico pred začetkom volitev oziroma imenovanj obrazložiti kandidaturo.
115. člen
Kandidatura mora vsebovati naziv predlagatelja, osebne podatke predlaganega kandidata (ime, priimek, rojstne podatke, poklic, stalno bivališče, zaposlitev), navedbo funkcije, za katero se vlaga kandidatura, ter soglasje kandidata.
116. člen
Kadar predlagatelj ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, pregleda vložene kandidature in ugotovi, ali so sestavljene po določbah tega poslovnika in ali je posamezen kandidat določen za kandidata za več funkcij. O tem obvesti kandidata in ga pozove, naj se izjasni, katero kandidaturo sprejema.
117. člen
Če komisija ugotovi formalne pomanjkljivosti posamezne kandidature, zahteva od predlagatelja, da pomanjkljivosti odpravi v roku treh dni. Če tega ne stori, komisija zavrne kandidaturo.
118. člen
Komisija ugotovi zakonitost vloženih kandidatur in jih razglasi ter hkrati določi abecedni vrstni red kandidatov. Prva črka se določi z žrebom.
7.2 Tajno glasovanje
119. člen
Potek tajnega glasovanja vodi komisija, ki jo sestavljajo župan in dva člana, ki ju izvoli svet.
120. člen
Glasovnica za tajno glasovanje obsega:
1. označbo sveta,
2. označbo, za katero funkcijo se glasuje,
3. ime in priimek kandidatov po abecednem vrstnem redu,
4. navedba predlagateljev posameznih kandidatov,
5. pojasnilo o načinu glasovanja,
6. pečat sveta.
121. člen
Ko župan ugotovi, da so glasovnice, glasovalne skrinjice ter prostor, kjer se bo glasovalo, pripravljeni, ponovno preveri navzočnost članov na seji.
Ko ugotovi, da se na seji lahko veljavno sklepa, razloži namen glasovanja, objavi začetek glasovanja in pojasni način glasovanja.
122. člen
Župan pokliče vsakega člana in mu izroči glasovnico.
O oddanih glasovnicah se vodi poseben seznam.
123. člen
Zagotovljena mora biti tajnost glasovanja.
124. člen
Član glasuje tako, da pred kandidatom, za katerega želi glasovati, obkroži zaporedno številko. Za vsako od funkcij se glasuje le za enega kandidata.
Ko član sveta izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico.
125. člen
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti, za katere kandidate je član sveta glasoval, sta neveljavni.
Neveljavna je tudi glasovnica, če je član sveta glasoval za več kandidatov, kot se jih voli.
126. člen
Ko vsi člani oddajo glasovnice, župan zaključi glasovanje in odredi odmor za ugotovitev izida glasovanja.
127. člen
Komisija najprej prešteje neuporabljene glasovnice in jih da v posebno kuverto.
Nato ugotovi po seznamu članov sveta, koliko članov je glasovalo.
Nato odpre glasovalno skrinjico in ugotovi za vsakega kandidata posebej, koliko glasov je dobil in koliko glasovnic je neveljavnih.
O delu komisije se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
128. člen
Izid glasovanja se ugotovi tako:
1. da se najprej ugotovi število članov sveta,
2. da se nato ugotovi, koliko članov sveta je bilo navzočih na seji,
3. da se ugotovi, koliko članov je prejelo glasovnice,
4. da se ugotovi, koliko članov je glasovnice oddalo,
5. da se ugotovi, koliko glasov so dobili posamezni kandidati na glasovnici,
6. da se ugotovi, koliko glasovnic je neveljavnih,
7. da se ugotovi, ali in kateri od kandidatov je izvoljen.
129. člen
Komisija ugotovi, kateri kandidati so bili izvoljeni.
Izvoljeni so kandidati, ki so dobili potrebno število glasov.
Izid glasovanja razglasi župan.
130. člen
Če v prvem krogu glasovanja nihče od kandidatov ni dobil potrebne večine glasov, se opravi drugi krog glasovanja.
Župan ugotovi, katera dva kandidata sta v prvem krogu dobila največ glasov, oziroma ugotovi, ali je potrebno opraviti glasovanje za uvrstitev na seznam kandidatov v drugi krog v primeru, da je več kandidatov dobilo enako število glasov.
V primeru, da je več kandidatov dobilo enako število glasov, se opravi najprej glasovanje o tem, kateri od njih se bo uvrstil v drugi krog glasovanja. Če dva ali več kandidatov tudi po tem glasovanju dobijo enako število glasov, se glasovanje ponovi v roku, ki ga določi svet.
131. člen
Če tudi v drugem krogu noben od kandidatov ne dobi večine opredeljenih glasov navzočih članov sveta, se glasovanje ponovi v roku, ki ga določi svet.
7.3 Imenovanje predsednikov, podpredsednikov in članov komisij
132. člen
O izvolitvi članov komisij se glasuje javno na podlagi liste kandidatov, ki jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.
Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov komisij, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so zastopane v svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank v svetu.
133. člen
Predloge za izvolitev oziroma imenovanje predsednikov, podpredsednikov in članov organov in komisij predlagatelji posredujejo komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja najmanj petnajst dni pred sejo sveta, na katere dnevnem redu je izvolitev oziroma imenovanje organa in komisije.
Predlagatelj je dolžan pred posredovanjem predloga pridobiti pisno soglasje kandidata za predlagano kandidaturo.
134. člen
Člani komisije so izvoljeni, če je za listo kandidatov glasovala večina članov sveta.
Če lista kandidatov ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani komisije posamično na podlagi javnega glasovanja.
Če na ta način niso izvoljeni vsi člani komisije, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov komisije, se glasovanje ponovi, vendar samo glede manjkajočih članov komisije.
135. člen
Članstvo v komisiji ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
7.4 Druge volitve in imenovanja
136. člen
Druge volitve in imenovanja se opravijo na seji sveta na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja oziroma drugega pooblaščenega predlagatelja.
Kadar komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni predlagatelj, poda svoje mnenje k predlogu za izvolitev, imenovanje ali za izdajo soglasja.
7.5 Odstop članov komisij in članov drugih organov
137. člen
Pravico odstopiti imajo tudi člani komisij, člani drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, ki niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti v pisni obliki podana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom ugotovitve prenehanja članstva v primeru komisije in nadzornega odbora dolžna predlagati svetu novega kandidata.
8. URESNIČEVANJE PRAVIC IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA V LOKALNIH JAVNIH SLUŽBAH
138. člen
Razmerja do lokalnih javnih služb uresničuje svet v skladu z zakonom in statutom z:
– dajanjem soglasij k aktom lokalnih javnih služb,
– z imenovanjem članov organov lokalnih javnih služb,
– z imenovanjem direktorjev oziroma ravnateljev lokalnih javnih služb oziroma z dajanjem soglasij k njihovemu imenovanju,
– z obravnavo letnih poročil o delu lokalnih javnih služb in z določanjem izhodišč za delo članov organov lokalnih javnih služb.
139. člen
V uresničevanje teh razmerij se vključujejo komisije tako, da glede na njihovo delovno področje obravnavajo in pripravijo stališča v zvezi s poročili o delu lokalnih javnih služb in njihovimi plani; v kadrovskih zadevah pa pripravi in vodi postopek komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
9. RAZMERJA SVETA IN NJEGOVIH KOMISIJ DO OBČINSKE UPRAVE
140. člen
Svet lahko v okviru svojih pristojnosti zahteva od občinske uprave:
– da prouči posamezna vprašanja s svojega delovnega področja in o tem poroča svetu,
– da ga obvesti o stanju in pojavih s svojega delovnega področja,
– da pripravi predloge odlokov in druge splošne akte, ki jih sprejema svet,
– da opravi strokovna in druga opravila za potrebe sveta in komisij,
– da mu poroča o izvajanju politike, ki jo je določil svet, o izvrševanju odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov sveta in o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja,
– da mu posreduje podatke, s katerimi razpolaga ali ki jih je glede na svoje delo dolžna zbirati in evidentirati ter spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo sveta in komisij.
10. PROGRAMIRANJE DELA SVETA IN KOMISIJ
141. člen
Svet lahko sprejme za izvajanje nalog s svojega delovnega področja letni delovni program, ki izhaja iz statuta občine, drugih splošnih aktov in politike.
Delovne programe v okviru svojega delovnega področja lahko sprejemajo tudi komisije.
142. člen
Pri sestavljanju delovnega programa se obravnavajo predlogi članov sveta, krajevnih skupnosti, zavodov, organov in komisij sveta, občinske uprave ter organizacij civilne družbe.
143. člen
Delovni program mora biti sestavljen tako, da:
– omogoča pogoje za dolgoročno delo in dolgoročno usmerjanje razvoja,
– določi prednostne naloge,
– omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanje politike in aktov, ki jih je svet sprejel.
V pripravah za oblikovanje delovnega programa predlagatelji med seboj sodelujejo.
144. člen
Letni delovni program sprejme svet ob koncu leta za naslednje leto.
11. KONČNI DOLOČBI
145. člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati Poslovnik Sveta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 38/96 in 38/05).
146. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 030-0002/2007-43/11
Kranj, dne 25. aprila 2007
Župan
Mestne občine Kranj
Damijan Perne l.r.
