Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/2007 z dne 11. 5. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/2007 z dne 11. 5. 2007

Kazalo

2254. Odlok o organiziranju, izvajanju in financiranju socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v Občini Litija, stran 5714.

Na podlagi 43., 99. in 100.a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB2), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1 in 21/06 – odločba US), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06 in 8/07), Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99, 127/03 – pop., 125/04, 60/05, 120/05, 2/06 – popr. in 140/06) in 16. člena Statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 18/04, 33/06 in 139/06) je Občinski svet Občine Litija na 6. redni seji dne 24. 4. 2007 sprejel
O D L O K
o organiziranju, izvajanju in financiranju socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v Občini Litija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Socialno varstvena storitev pomoč družini na domu vsebuje socialno oskrbo na domu in mobilno pomoč.
2. člen
S tem odlokom se ureja organizacija, način in oblika izvajanja javne službe socialne oskrbe na domu, upravičence do socialne oskrbe, obseg storitev, izvajalce storitev, cene storitev in način plačila storitve.
3. člen
Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem domačem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in uslug, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
4. člen
Socialna oskrba na domu se zagotavlja v okviru javne službe, ki je organizirana kot redna dejavnost.
Javna služba na območju Občine Litija se lahko izvaja na naslednje načine:
– s sklenitvijo neposredne pogodbe o izvajanju javne službe z javnim socialno varstvenim zavodom, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje socialne oskrbe na domu,
– z ustanovitvijo javnega zavoda, ki bo izvajal storitev socialne oskrbe na domu,
– s podelitvijo koncesije pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje po zakonu in na podlagi zakona izdanih izvršilnih predpisih, na javnem razpisu.
Postopek podelitve koncesije se izvede na podlagi občinskega koncesijskega akta v skladu z določili Zakona o socialnem varstvu in Pravilnika o koncesijah na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 72/04).
Koncesijo za opravljanje javne službe socialne oskrbe na domu po izvedenem javnem razpisu podeli na podlagi mnenja socialne zbornice ali strokovnega sveta za socialno varstvo občinski organ, pristojen za socialno varstvo.
II. VRSTA IN OBSEG STORITEV
5. člen
Socialna oskrba na domu obsega naslednje vrste storitev:
– gospodinjsko pomoč,
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene,
– pomoč pri ohranjevanju socialnih stikov.
Gospodinjska pomoč obsega:
– prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil ali priprava enega obroka hrane,
– pomivanje uporabljene posode,
– osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti,
– postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora.
Pomoč pri vzdrževanju osebne higiene obsega:
– pomoč pri oblačenju ali slačenju,
– pomoč pri umivanju,
– pomoč pri hranjenju,
– pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb,
– vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov.
Pomoč pri ohranjevanju socialnih stikov obsega:
– vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in sorodstvom,
– spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti,
– informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter
– priprava upravičenca in njegove družine na institucionalno varstvo.
III. UPRAVIČENCI
6. člen
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe s stalnim prebivališčem v Občini Litija, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so ti upravičenci naslednji:
– osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti in pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,
– osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
– kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
– hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
IV. POSTOPEK UVELJAVITVE PRAVICE DO SOCIALNE OSKRBE
7. člen
Postopek za uveljavitev pravice do socialne oskrbe na domu se prične izvajati na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela:
– prvi del storitve predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve in sklenitev pisnega dogovora o medsebojnih obveznostih, o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med izvajalcem in upravičencem ali družino,
– drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
Normativi storitev so določeni v Pravilniku o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve pa lahko predlagajo ali izvajalec storitve ali upravičenec oziroma njegov zakoniti zastopnik.
V. IZVAJALCI STORITEV IN DOKUMENTACIJA
8. člen
Na območju Občine Litija organizirajo in izvajajo socialno oskrbo na domu kot javno službo pod enakimi pogoji socialno varstveni zavodi, javni zavodi, ki jih občina ustanovi za ta namen, ali druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu.
Medsebojne pravice in obveznosti med Občino Litija in izvajalcem se dogovorijo s pogodbo.
9. člen
Socialno oskrbo na domu izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci ter laični delavci.
Prvi del storitve vodi strokovni delavec, ki izpolnjuje pogoje iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu.
Vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev, opravlja strokovni delavec, ki izpolnjuje pogoje iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu ali strokovni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje iz 70. člena Zakona o socialnem varstvu z najmanj višješolsko izobrazbo.
Drugi del storitve oziroma neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca opravljajo strokovni sodelavci, ki izpolnjujejo pogoje iz 70. člena Zakona o socialnem varstvu, ki so končali najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo ali nego.
Pod vodstvom strokovnega delavca lahko opravljajo storitev na domu upravičenca tudi laični delavci z najmanj osnovnošolsko izobrazbo in z opravljenim dodatnim usposabljanjem za socialno oskrbo po verificiranem programu za področje socialnega varstva.
10. člen
Izvajalec socialne oskrbe na domu je dolžan voditi osnovno dokumentacijo – osebni karton uporabnika storitve, ki obsega osebne podatke o upravičencu, vzpostavljene in vodene v skladu z Zakonom o socialnem varstvu, evidence dogovorov, delovnih nalog za laične delavce s podatki o tem, kdo storitev izvaja, o vsebini pomoči, tedenskem obsegu in trajanju izvajanja pomoči ter podatke o plačilih ali oprostitvah plačil za storitve.
Izvajalec vodi tudi evidenco o opravljenih poteh, ki se navezujejo na opravljanje storitev.
Laični delavci vodijo dnevnik dela, v katerega vpisujejo podatke o upravičencu, datumu obiska, opisu storitve, porabljenem času ipd. Pravilnost navedbe v dnevniku s podpisom potrdi upravičenec oziroma njegov zakoniti zastopnik.
Izvajalec mora vso osnovno dokumentacijo hraniti v skladu z veljavno zakonodajo iz pristojnega področja.
11. člen
Izvajalec mora na zahtevo pristojnega občinskega organa posredovati podatke za potrebe spremljanja in načrtovanja stanja izvajanja javne službe socialne oskrbe na domu, neodvisno od tega pa mora sam izdelati in posredovati Občini Litija tudi končno letno poročilo, ki obsega opis in finančno poročilo o opravljenem delu ter vsebinski in finančni načrt za naslednje proračunsko leto.
VI. CENA IN PLAČILO STORITEV
12. člen
Cena prvega dela storitve socialne oskrbe na domu oziroma t.i. cena vodenja storitve pomoči na domu in cena drugega dela storitve oziroma cena efektivne ure neposredne storitve oskrbe na domu se oblikujeta na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, predlaga pa ju Občinskemu svetu Občine Litija v potrditev organ upravljanja izvajalca socialne oskrbe na domu enkrat letno, praviloma meseca februarja.
Med letom se cene storitve socialne oskrbe na domu lahko spremenijo samo v primeru, da izračunana uskladitev po elementih preseže 3-odstotno rast glede na zadnjo uskladitev cen.
Sredstva za kritje stroškov prvega dela storitve socialne oskrbe na domu je na podlagi 20. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04 in 124/04) in v skladu z 99. členom Zakona o socialnem varstvu dolžna v celoti zagotavljati občina iz proračunskih sredstev.
Sredstva za kritje stroškov drugega dela storitve pa se zagotavljajo:
– iz subvencije občine, ki znaša najmanj toliko kot določa zakonodaja,
– plačil storitev upravičencev oziroma drugih oseb, ki jih do upravičencev vežejo preživninske obveznosti, katere izhajajo iz zakona ali pogodbenega razmerja ali sklenjenega medsebojnega dogovora o preživljanju, v višini, ki jih v skladu z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev v odločbi določi pristojni Center za socialno delo,
– iz doplačila občine kot razliko med ceno efektivne ure, določene s Sklepom o cenah socialno varstvenih storitev v Občini Litija, ki jih enkrat letno sprejme Občinski svet Občine Litija na predlog izvajalca storitev socialne oskrbe na domu, in subvencijo občine in države ter plačili upravičencev oziroma drugih zavezancev za plačilo stroškov storitve.
Upravičenec oziroma njegov zavezanec in občina kot doplačnik storitve so storitev dolžni začeti plačevati z dnem začetka izvajanja storitve.
VII. OPROSTITVE PLAČILA STORITEV
13. člen
Oprostitve plačil storitev se določajo na način in po postopku kot ga opredeljujeta Zakon o socialnem varstvu in Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev.
14. člen
Občina na podlagi 100.a člena Zakona o socialnem varstvu lahko za upravičence do socialne oskrbe na domu sprejme dodatne oprostitve pri plačilu stroškov storitve. O dodatnih oprostitvah se občina odloča vsako leto na podlagi sprejetega proračuna občine predvidoma pri obravnavi cen storitev socialne oskrbe na domu.
15. člen
Upravičenec do storitve pomoči na domu, ki prejema dodatek za pomoč in postrežbo, je dolžan del dodatka dodatno prispevati za plačilo storitve. Dodatni prispevek upravičenca znaša en odstotek dodatka za pomoč in postrežbo za vsako uro opravljene storitve, vendar skupno lahko doseže največ polovico celotnega zneska prejetega dodatka.
16. člen
V primeru, da je upravičenec oproščen plačila storitve, je znesek v višini oprostitve, dolžan plačati zavezanec.
17. člen
Zavezanec, ki je fizična oseba, tudi lahko uveljavlja oprostitev zase, če ni plačilno sposoben ali če njegova plačilna sposobnost ne dosega višine zneska, za katerega je bil oproščen upravičenec.
Zavezanec, ki je pravna oseba, ni upravičen do oprostitev.
Zavezanec, ki v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih poskrbi za upravičenca tako, da ga vzame k sebi v preživljanje, je v celoti oproščen plačila storitve socialne oskrbe na domu, dokler ima upravičenca pri sebi v preživljanju. Določitev oprostitve iz tega razloga ne vpliva na prispevke drugih zavezancev.
18. člen
Če je upravičenec lastnik nepremičnine, na kateri nima prijavljenega stalnega prebivališča, lahko uveljavlja celotno ali delno oprostitev plačila stroškov socialne oskrbe na domu le pod pogojem, če dovoli zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Občine Litija.
O prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist občine odloči pristojni Center za socialno delo v izreku odločbe o oprostitvi plačila storitve socialne oskrbe na domu.
Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine se zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega odstavka.
19. člen
Center za socialno delo lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca za določeno obdobje, vendar največ za 1 leto, določi oprostitev v višjem znesku, kot bi šla upravičencu oziroma zavezancu po merilih Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, če za to pridobi predhodno soglasje plačnika storitve to je Občine Litija.
20. člen
Center za socialno delo lahko upravičencu oziroma zavezancu, brez predhodnega soglasja Občine Litija, določi višjo oprostitev, kot bi jo določil po merilih Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja, če mu storitev ne bi bila omogočena, ali če to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca. Razloge, na podlagi katerih je utemeljil odločitev, mora Center za socialno delo natančno opredeliti v obrazložitvi odločbe.
21. člen
Upravičenec ali zavezanec, ki je deloma ali v celoti oproščen plačila storitve ter izvajalec storitve, je dolžan takoj ali najpozneje v roku petnajstih dni po nastanku razlogov, sporočiti pristojnemu Centru za socialno delo vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na obstoj pravice ali na višino oprostitve, razen rednih uskladitev periodičnih dohodkov.
Če Center za socialno delo ugotovi, da sporočena sprememba dejansko vpliva na obstoj pravice ali višino oprostitve, izda odločbo, s katero na novo določi višino oprostitve s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.
22. člen
Če upravičenec ali zavezanec, ki mu je bila priznana pravica do oprostitve, ne sporoči spremembe, ki bi lahko vplivala na višino oprostitve, ali je ne sporoči v prejšnjem členu določenem roku, je dolžan povrniti plačniku storitve razliko, ki je nastala zaradi spremenjenih okoliščin, skupaj z zakonsko zamudnimi obrestmi, od nastanka spremembe.
Če je bila upravičencu ali zavezancu priznana oprostitev na podlagi lažnih dokazil ali lažnega prikazovanja dejanskega stanja, je dolžan povrniti plačniku storitve, to je Občini Litija vse stroške, ki so nastale v zvezi z priznanjem oprostitve, skupaj z zakonsko zamudnimi obrestmi, in sicer od dneva, ko mu je bila pravica neopravičeno priznana.
23. člen
Center za socialno delo enkrat letno meseca marca po uradni dolžnosti preveri, ali upravičenci oziroma zavezanci, ki jim je bila priznana oprostitev, še izpolnjujejo pogoje po določilih Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, in na novo odloči o višini oprostitve na podlagi ugotovitve dejanskega stanja po postopku in na način, kot velja za odločanje o oprostitvi.
VIII. PREHODNE DOLOČBE
24. člen
Izvajalec socialne oskrbe na domu je dolžan seznaniti z določili tega odloka vsakega upravičenca do storitev javne službe socialne oskrbe na domu in po potrebi z njim skleniti nove dogovore o izvajanju storitve ter izdati ustrezne upravne odločbe.
25. člen
Ostale pravice in obveznosti upravičencev oziroma njihovih zavezancev, ki niso opredeljene v tem odloku, se določijo v skladu z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev oziroma drugimi zakonskimi predpisi s tega področja.
26. člen
Izvajalec storitev socialne oskrbe na domu je dolžan izvajati javno službo strokovno in racionalno v skladu z veljavno zakonodajo ter veljavnimi standardi in normativi ter najmanj enkrat letno o svojem delu poročati Občinskemu svetu Občine Litija, na zahtevo župana pa tudi večkrat letno.
27. člen
V primeru, da izvajalec javne službe socialne oskrbe na domu postane drug javni socialno varstveni zavod ali koncesionar ali javni zavod, ki ga za ta namen ustanovi občina, je novi izvajalec z dnem prevzema izvajanja javne službe dolžan od prejšnjega izvajalca prevzeti in zaposliti vse zaposlene delavce/ke – negovalce/ke, ki so delo neposredne socialne oskrbe na domu opravljale do spremembe izbire izvajalca.
IX. KONČNA DOLOČBA
28. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 007-2/2007
Litija, dne 24. aprila 2007
Župan
Občine Litija
Franci Rokavec l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti