Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB1), in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 5. seji dne 23. 4. 2007 sprejel

Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje ter vrste pomoči za mikropodjetja, kot je opredeljeno v Prilogi 1 k Uredbi (ES) 364/2004, v skladu z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (v nadaljevanju Uredba za skupinske izjeme) in z Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči de minimis za naložbe v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetijah.

Sredstva za državne pomoči za izvajanje programa razvoja podeželja se zagotavljajo v proračunu Mestne občine Ljubljana.

Državne pomoči po tem pravilniku se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki dotacij.

Izrazi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
»pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 87 (1) Pogodbe;
»kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode iz seznama v Prilogi I Pogodbe ES, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000, proizvode, ki se uvrščajo v oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti izdelki), proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe EGS št. 1898/87;
»predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijah za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
»trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
»mikropodjetje« pomeni podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in manj kot 2 milijona EUR letnega prometa;
»bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov;
»območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, kakor so jih države članice opredelile na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1257/1999;
»kakovosten proizvod« pomeni proizvod, ki izpolnjuje merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

1.1. Upravičenci do dodelitve državnih pomoči v naložbe na kmetijskih gospodarstvih so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali s sonaravno pridelavo kmetijskih proizvodov (eko, integrirano), ki so usmerjeni ali se bodo usmerili v prosto rejo živali in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo sedež in kmetijske površine na območju Mestne občine Ljubljana.
1.2. Upravičenci do dodelitve državnih pomoči za postavitev pašnikov so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine na območju Mestne občine Ljubljana.
2. Z naložbo je treba doseči enega ali več naštetih ciljev:
– zmanjšanje proizvodnih stroškov;
– izboljšanje in preusmeritev proizvodnje;
– izboljšanje kakovosti;
– ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali.
3. Bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati:
– 50% upravičenih naložb na območjih z omejenimi možnostmi;
– 40% upravičenih naložb na drugih območjih.
4. Pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah.
Pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže nove uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali.
5. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu mikropodjetju (kmetijskemu gospodarstvu) ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če je podjetje (kmetijsko gospodarstvo) na območju z omejenimi možnostmi.
6.1. Investicije v rastlinsko pridelavo
6.1.1. Pomoči se dodelijo za naložbe v rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
6.1.2. Pomoči se dodelijo za kritje upravičenih stroškov:
– stroški nakupa novega rastlinjaka in montaže ter opreme;
– stroški nakupa nove mreže proti toči, stroški postavitve, stroški priprave načrta za postavitev mreže s stroški svetovanja in nadzora;
– stroški postavitve sadnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega sadnega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo in nakup večletnega sadilnega materiala, razen jagod;
– stroški postavitve nasada špargljev: stroški nakupa večletnega sadilnega materiala.
6.1.3. Upravičenci za pridobitev pomoči morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– rastlinjak mora biti montažno demontažnega tipa, minimalne površine 300 m2;
– imeti načrt za postavitev mreže proti toči v sadovnjakih, s popisom del in materiala;
– za postavitev mreže proti toči, imeti v lasti ali na novo posaditi nasad pečkarjev minimalne površine 0,4 ha ali 0,1 ha koščičarjev in izvedbeni načrt;
– za razširitev obstoječih sadnih nasadov mora imeti v lasti nasad pečkarjev minimalne površine 0,4 ha ali 0,1 ha koščičarjev;
– na novo posaditi nasad pečkarjev minimalne površine 0,4 ha ali 0,1 ha koščičarjev;
– za razširitev obstoječih nasadov špargljev mora imeti v lasti nasad špargljev minimalne površine 0,1 ha;
– na novo postaviti nasad špargljev minimalne površine 0,1 ha.
6.2. Investicije v živinorejsko proizvodnjo
6.2.1. Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine, prašičev, kuncev.
Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi možnostmi.
6.2.2. Pomoči se dodelijo za kritje upravičenih stroškov:
– stroški za pripravo načrta za rekonstrukcijo in adaptacijo hlevov;
– stroški za nakup materiala za adaptacijo, rekonstrukcijo hlevov in ureditev izpustov;
– stroški za nakup opreme hlevov (mlekovodi, itd. ...);
– stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (seniki, silosi itd. ...), razen gnojnih jam in gnojišč za namen izpolnjevanja standarda nitratne direktive;
– stroški postavitve pašnika: stroški izdelave načrta za ureditev pašnika, stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke, stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino, stroški lastne udeležbe (delo in material).
6.2.3. Upravičenci za pridobitev pomoči morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– imeti ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije;
– imeti v obdelavi ustrezno površino lastnih ali zakupljenih kmetijskih površin za neškodljivo uporabo gnojevke, gnoja in gnojnice, in sicer največ 2,5 glavi velike živine na hektar (v nadaljevanju: GVŽ/ha), na varstvenih pasovih virov pitne vode največ 1,9 GVŽ/ha, oziroma kot to določajo nacionalni predpisi za posamezna področja;
– najmanjša zmogljivost hleva mora biti 5 ležišč za kobile v boksih ali v prosti reji z izpustom;
– najmanjša zmogljivost hleva mora biti 15 ležišč za rejo drobnice;
– najmanjša zmogljivost hleva mora biti 15 ležišč v območjih z omejenimi dejavniki in 30 ležišč v nižinskem območju za rejo krav molznic, najmanj 30 ležišč v območjih z omejenimi dejavniki in 40 ležišč v nižinskem območju za kombinirano rejo (molznice, mlada živina) ter 10 ležišč v območjih z omejenimi dejavniki za krave dojilje;
– imeti načrt postavitve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše, minimalne površine 3 ha.

1. Upravičenci do dodelitve državnih pomoči za ohranjanje tradicionalnih stavb so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, tradicionalna stavba (objekt) leži na območju Mestne občine Ljubljana.
2. Bruto intenzivnost pomoči:
Pomoč se lahko odobri v višini do 60% ali na območjih z omejenimi možnostmi ali območja iz 36 (a)(i)(ii) in (iii) Uredbe (ES) št.1698/2005, kot jih določijo države članice v skladu s členom 50 in 94 navedene uredbe, pa do 75% dejanskih stroškov, ki nastanejo pri naložbah ali prizadevanjih za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, (kašče, kozolci, skedenj, svinjak, čebelnjak, itd. ...), če naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije.
3. Pomoč se dodeli za kritje upravičenih stroškov:
– stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovna postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta, (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt) projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program;
– stroški za nabavo materiala za obnovo;
– stroški za izvajanje del.
4. Upravičenci za pridobitev pomoči morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– objekt (tradicionalna stavba) mora biti vpisan v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za področje kulture;
– v primeru, da gre za rekonstrukcijo, zgodovinsko izpričana lokacija in obstoj objekta, (fotodokumentacija, zemljiškonjižni izpisek, katastrski načrt).

1. Upravičenci do dodelitve državnih pomoči za zaokrožitev zemljišč so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine na območju Mestne občine Ljubljana.
2. Bruto intenzivnost pomoči:
Pomoč se dodeli do 100% dejanskih stroškov.
3. Pomoč se dodeli za kritje upravičenih stroškov:
– stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi (zaokrožitvi) kmetijskih zemljišč.

1. Upravičenci do dodelitve sofinanciranja spodbujanja proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine in sedež na območju Mestne občine Ljubljana.
2. Bruto intenzivnost pomoči:
Pomoč se dodeli do 100% stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
3. Pomoč se dodeli za kritje upravičenih stroškov:
– za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznanje geografskih označb in označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti;
4. Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če storitve zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve.
5. Izvajalci pomoči za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov po tem pravilniku so organizacije, ki so registrirane za to dejavnost. Mestna občina Ljubljana z izvajalci sklene pogodbo v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil.

1. Upravičenci do sofinanciranja storitev tehnične podpore v kmetijskem sektorju so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine na območju Mestne občine Ljubljana ter njihovi družinski člani.
2. Bruto intenzivnost pomoči:
Pomoč se dodeli do 100% stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
3. Pomoč se dodeli za kritje upravičenih stroškov:
3.1. na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu;
– stroškov organiziranja programov za usposabljanje;
3.2. na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani;
– honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje;
3.3. na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih;
– stroškov udeležbe;
– potnih stroškov;
– stroškov publikacij;
– stroškov najemnin razstavnih prostorov;
– simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca;
3.4. publikacije, kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji;
3.5. razširjanja znanstvenih dognanj, če posamezna podjetja, znamke ali porekla niso imenovani;
4. Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na območju Mestne občine Ljubljana, in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na stroške za zagotavljanje storitve.
5. Izvajalci tehnične podpore po tem pravilniku in upravičenci do sredstev za izvajanje, so organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva. Mestna občina Ljubljana z izvajalci sklene pogodbo v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil.

Najvišji zneski pomoči, določeni v členih 5 do 9 tega pravilnika, se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti.
V zvezi z istimi stroški se pomoč izvzeta z Uredbo (ES) št.1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES) št.1698/2005 ali s finančnimi sredstvi Skupnosti zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z Uredbo (ES) št. 1857/2006.
Pomoč izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006 se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) številka 1860/2004 glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi (ES) št. 1857/2006 in v tem pravilniku.

1. Upravičenci do dodelitve državnih pomoči po pravilu de minimis so nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter ima sedež in kmetijske površine na območju Mestne občine Ljubljana.
2. Bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati:
– 50% upravičenih stroškov;
Skupna pomoč de minimis dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, t.j. pred odbitkom davka ali drugih dajatev.
3. Državne pomoči se dodelijo za:
3.1. Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih za:
– predelavo primarnih kmetijskih in gozdarskih proizvodov: sadja, zelenjave, žit, mleka, mesa, lesa ...;
– neposredno prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov z lastnega in z drugih kmetijskih gospodarstev.
3.1.1. Pomoč se dodeli za kritje upravičenih stroškov:
– nakup nove in rabljene opreme in naprav za predelavo kmetijskih in gozdarskih proizvodov;
– nakup nove in rabljene opreme za prodajo kmetijskih proizvodov;
– nakup materiala za izgradnjo ali obnovo prostorov za predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov.
3.1.2. Upravičenci za pridobitev pomoči morajo izpolnjevati naslednji pogoj:
– dejavnost mora biti registrirana in imeti sedež na kmetijskem gospodarstvu.
3.2. Naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih za:
– turizem na kmetiji;
– dejavnosti (storitve oziroma izdelki) povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji;
– prodajo drugih izdelkov izdelanih na kmetiji;
– pridobivanje in prodajo energije iz obnovljivih virov;
– kompostiranje organskih snovi;
– storitve, ki zagotavljajo višjo kakovost življenja na podeželju;
– socialne storitve na kmetijah (terapevtske, učne kmetije, oskrba starostnikov na domu).
3.2.1. Pomoč se dodeli za kritje upravičenih stroškov:
– nakup novih in rabljenih strojev ali opreme in tehnoloških postopkov;
– nakup materiala za izgradnjo ali obnovo prostorov za izvajanje dejavnosti.
3.2.2. Upravičenci za pridobitev pomoči morajo izpolnjevati naslednji pogoj:
– dejavnost mora biti registrirana in imeti sedež na kmetijskem gospodarstvu.
3.3. Zagotavljanje tehnične podpore za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih za:
– pridobitev certifikata – nacionalne poklicne kvalifikacije.
3.3.1. Pomoč se dodeli za kritje upravičenih stroškov:
– stroškov tečaja za pridobitev certifikata – nacionalne poklicne kvalifikacije.
3.3.2. Upravičenci za pridobitev pomoči morajo izpolnjevati naslednji pogoj:
– dejavnost mora biti registrirana in imeti sedež na kmetijskem gospodarstvu.

Skupaj s pomočjo de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšna kumulacija povzročila intenzivnost pomoči, ki presega že določeno intenzivnost za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija.

Merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči po tem pravilniku bodo podrobneje določena v javnem razpisu.

Državne pomoči se bodo dodeljevale na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih.

Medsebojne obveznosti med Mestno občino Ljubljano in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za programe kmetijstva v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 63/02).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za programsko obdobje razvoja podeželja 2007–2013.