Na podlagi 9. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD) in 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) je Občinski svet Občine Kamnik na 5. seji dne 25. 4. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Bela – Domačija Pr`Klemen, Bela 9 (EŠD 7846), ki se nahaja na parc. št.: 1735, k. o. Špitalič. Enota ima zaradi etnoloških in drugih lastnosti poseben pomen za območje Občine Kamnik, zato se razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena (v nadaljevanju: domačija Pr`Klemen).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena: Domačija Bela 9, po domače Pr`Klemen, stoji v zaselku Nadlistnik nad vasjo Špitalič v Tuhinjski dolini. Zasnova domačije je gručastega tlorisa. Prvotne grajene strukture so bile: hiša, gospodarsko poslopje, kozolec, svinjaki s svinjsko kuhinjo, vodnjak – štirna, drvarnica, sadovnjak s starimi sadnimi sortami in leseno razpelo. V okviru domačije so danes ohranjeni: stegnjen vrhkletni kmečki dom z leseno hišo in zidano vežo ter kamro (zgrajen leta 1841, predelan v letu 1923), drvarnica, vodnjak, prenovljena nekdanja kuhinja za prašiče (spremenjena v hišo za goste) in leseno razpelo. Glede na vrsto ohranjenih spomeniških lastnosti v celotni zasnovi domačije in dediščini načina življenja njenih prednikov domačija predstavlja enega izmed redkih ohranjenih leseno-zidanih domov s pomožnimi gospodarskimi stavbami.

Vplivno območje kulturnega spomenika obsega naslednjo parcelo: 1732 (del), k.o. Špitalič. V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden vpliv na kulturno funkcijo, lastnosti ter vidno in doživljajsko privlačnost kulturnega spomenika. Na območju se ne odpira novih zazidljivih površin. Gabariti obstoječih objektov na vplivnem območju se ne smejo povečevati. O obsegu in značaju vpliva presoja pristojni zavod.

Meje območja kulturnega spomenika in vplivnega območja so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnik načrta, ki je sestavni del odloka, hrani Zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Za spomenik velja naslednji varstveni režim:
– ohranitev celotne stavbe v višinskih in tlorisnih gabaritih, leseni konstrukciji sten (polobla bruna), strešni konstrukciji in kritini ter na izvirni lokaciji;
– ohranitev notranjosti, notranje razporeditve prostorov in opreme, načina izvedbe notranjih ometov na leseno osnovno konstrukcijo sten;
– vsaka raba spomenika in vsi posegi v objekt ali v njegovo neposredno bližino (slednja obsega visokodebelni sadovnjak, vodnjak in razpelo) se podrejajo tradicionalni dejavnosti – načinu življenja njenih prebivalcev, pri čemer je samo dejavnost mogoče razširiti v dopolnilno kmetijsko dejavnost s turizmom, ekoturizmom ipd.;
– ohranjanje in vzdrževanje spomeniških lastnosti;
– znotraj objekta ali v njegovi neposredni bližini je prepovedano postavljanje objektov začasnega ali trajnega značaja, vključno z nosilci reklam.
Varstveni režim za vplivno območje spomenika, ki obsega poleg nezazidanih površin (vrt in travnik) tudi grajene površine, kot so drvarnica, vodnjak in prenovljena stavba:
– podrejanje vsake rabe nezazidanih in grajenih površin dejavnosti kmetije z možnostjo razširitve v kmetijsko-turistično dejavnost ali v pomenu ekoturizma;
– ohranitev vseh obstoječih objektov, vključno z vrtom in sadovnjakom.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi in predstavitvi kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– učno-predstavitvenemu in znanstveno-raziskovalnemu delu ter dopolnilni kmetijsko-turistični dejavnosti (ekoturizem ipd.).

Za vsako spremembo funkcije spomenika in dejavnosti, za vsak poseg v spomenik ali v njegove dele in zemljišče v vplivnem območju je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda.

Pristojni organ občinske uprave izda lastniku odločbo o varstvu spomenika v skladu z veljavno zakonodajo. Po dokončnosti odločbe pristojni organ občinske uprave predlaga zaznambo nepremičninskega spomenika v zemljiško knjigo.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.