Na podlagi 6. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) in 15. člena Odloka o ustanovitvi Javnega sklada malega gospodarstva Goriške (Uradne objave, št. 14/03) je s soglasjem nadzornega sveta z dne 12. 4. 2007 uprava Javnega sklada malega gospodarstva Goriške dne 1. 2. 2007 sprejela

S splošnimi pogoji poslovanja se določajo namen, pogoji, merila, oblike, upravičenci in postopki dodeljevanja spodbud javnega sklada ter urejajo pravice in obveznosti javnega sklada in upravičencev na podlagi danih posojil oziroma poroštev ali drugih ugodnosti.
Spodbude javnega sklada se dodeljujejo skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (Uradni list EU, L 379/5 z dne 28. 12. 2006).

Sklad izvaja spodbude, ob upoštevanju predpisov za dodeljevanje pomoči de minimis, za naslednja področja:
1. spodbude malim podjetjem (razen podjetjem, ki so izvzeta v 7. členu teh pogojev)
2. spodbude na kmetijskih gospodarstvih, povezane s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov ter drugimi dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji, kot so turizem, obrt …

Javni sklad dodeljuje spodbude v obliki:
– posojil,
– garancij oziroma jamstev,
– subvencioniranja obrestne mere in drugih pogojev za vračanje posojil, ki jih odobravajo poslovne banke in druge finančne organizacije,
– vlaganj ali financiranja poslovne infrastrukture,
– subvencij.

Namen dodeljevanja spodbud za mala podjetja in kmete je pospešitev nastajanja malih podjetij in zagotavljanje pogojev za hitrejšo rast in razvoj malih podjetij ter posodabljanje in razvoj kmetij v skladu s strategijo razvoja občin.

Spodbude javnega sklada se lahko dodeljujejo za naslednje upravičene stroške:
1. materialne investicije
– nakup, gradnja ali adaptacija poslovnih prostorov
– nakup, ureditev in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov (sredstva niso namenjena za kmetijska zemljišča)
– nakup opreme,
2. nematerialne investicije
– nakup licenc, patentov, know-howa ali nepatentiranega tehničnega znanja.
Skupna višina pomoči, dodeljena posameznemu podjetju ali kmetu, ne sme presegati 200.000 EUR v obdobju treh proračunskih let, ne glede na to, iz katerih javnih virov (občina, država ali mednarodni viri) je dodeljena. Če gre za podjetje, ki deluje v cestnoprometnem sektorju, dodeljena pomoč v obdobju treh proračunskih let ne sme presegati 100.000 EUR. Skupaj s pomočjo de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še druga državna pomoč.
Finančna pomoč se lahko dodeli le na podlagi izjave upravičencev, da za isti namen niso prejeli sredstev iz lokalnih, državnih in mednarodnih virov oziroma koliko sredstev so iz teh virov že prejeli.
Višina pomoči se izrazi v bruto znesku, tj. pred odbitkom davkov ali drugih dajatev (bruto ekvivalent dotacije). Kadar se pomoč dodeli v obliki, ki ni dotacija, npr. posojilo, garancija … se znesek pomoči izračuna tako, da se diskontira na vrednost, ki jo ima v času dodelitve. Obrestna mera, ki jo je potrebno uporabiti za diskontiranje in izračun bruto ekvivalenta dotacije, je referenčna obrestna mera, ki velja v času dodelitve.
Prejemnik sredstev mora prispevati najmanj 25% lastnih sredstev.

Upravičenci za sofinanciranje investicij so:
– mala podjetja, ki imajo manj kot 50 zaposlenih in letni promet manjši od 7 mio EUR ali bilančno vsoto manjšo od 5 mio EUR,
– kmetje.

Do spodbud niso upravičena podjetja, ki:
– delujejo v sektorjih ribištvo in ribogojstvo, premogovništvo, jeklarstvo, sintetična vlakna, pridelava kmetijskih proizvodov, cestno prometni sektor- v kolikor gre za nabavo vozil ali delov vozil za cestni prevoz tovora,
– so v težavah, kot jih opredeljujejo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (Uradni list EU, C 244 z dne 1. 10. 2004),
– odvisna podjetja (odvisno podjetje je podjetje, ki je v več kot 25% javni lasti oziroma v lasti drugega podjetja, ki ne ustreza pogojem za mala podjetja),
– imajo podeljeno koncesijo za opravljanje dejavnosti,
– imajo sedež dejavnosti izven območja občin ustanoviteljic javnega sklada in ne bodo vlagala investicijskih sredstev na območje občin ustanoviteljic (podjetja),
– samostojni podjetniki, zasebniki in kmetje, ki imajo stalno bivališče izven območja občin ustanoviteljic,
– so v preteklosti že dobila sredstva sklada in niso izpolnjevala finančnih obveznosti,
– če zapadle neplačane in nezapadle obveznosti upravičenca iz prejetih posojil oziroma garancij presegajo 80% zgornje meje vrednosti za posojila oziroma garancije, določene v 3. točki 8. člena splošnih pogojev poslovanja.

Javni sklad dodeljuje sredstva pod naslednjimi osnovnimi pogoji:
Posojila
1. doba vračanja posojila od 3 do 8 let z dodatno možnostjo moratorija na odplačilo posojila do 2 leti
2. višina odobrenega posojila najmanj 4.200 EUR
3. najvišji znesek posojila 84.000 EUR
4. obrestna mera se določi s poslovno politiko sklada za tekoče leto
5. posojilo se zavaruje pri zavarovalnici, z bančno garancijo, vpisom hipoteke ali drugo ustrezno obliko zavarovanja
6. prejemnik mora zagotoviti najmanj 25% lastnih sredstev
7. pri direktnih posojilih spremlja namensko porabo dodeljenih sredstev javni sklad, v primeru vodenja posojil preko banke za to skrbi banka
8. za odobravanje in vodenje posojil lahko javni sklad zaračuna prejemnikom sredstev tudi provizijo
Garancije oziroma jamstva
1. posamezna garancija se lahko izda v višini od 50% do 80% obveznosti iz sklenjene posojilne pogodbe
2. jamstvo se pozavaruje na način, ki je skladen s stopnjo tveganosti naložbe
3. najvišji znesek garancije je 42.000 EUR
4. za vključitev v regionalni garancijski sklad lahko javni sklad zaračuna članom tudi pristopnino ter provizijo za odobritev in vodenje garancije.
Podrobnejši pogoji dodeljevanja sredstev se določijo s poslovno politiko oziroma razpisom.

Javni razpis predstavlja vabilo za zbiranje vlog tistih interesentov, ki menijo, da ustrezajo pogojem razpisa. Javni sklad v skladu s sprejetim poslovnim načrtom objavi javni razpis v sredstvih javnega obveščanja.
Vsebino razpisa določi uprava skladno s poslovno politiko ter upoštevajoč splošne pogoje poslovanja.Višina sredstev za posamezno obliko se določi s poslovno politiko sklada oziroma finančnim načrtom. Sredstva so lahko razpisana v vseh oblikah in za vse namene ali samo v eni izmed oblik ter za en namen.

V razpisu morajo biti opredeljene sledeče točke razpisa:
1. določba splošnih pogojev poslovanja, na podlagi katerega se razpis objavi
2. oblike, za katere se dodeljujejo sredstva
3. pogoji glede na obliko sredstev, ki se razpisujejo
4. nameni oziroma upravičeni stroški, za katere se dodeljujejo sredstva
5. navedba dokumentacije, ki jo mora prosilec predložiti vlogi
6. rok in način prijave
7. naslov, na katerega se vložijo prijave
8. rok za odločanje o vloženih prijavah
9. način obveščanja prosilcev.
Javni sklad lahko od prosilca zahteva tudi dodatno dokumentacijo. Javni sklad lahko na svoje stroške preverja dokumentacijo oziroma naroči strokovno mnenje o projektu.

O razdelitvi sredstev na podlagi razpisa odloča uprava. Po potrebi lahko uprava za ta namen imenuje komisijo oziroma odbor.

Javni sklad lahko odobri individualno pomoč le v izjemnih primerih, in sicer na podlagi sklepa nadzornega sveta javnega sklada, pri čemer je potrebna predhodna priglasitev Komisiji za nadzor državnih pomoči. Sredstva individualnih pomoči se dodeljujejo skladno z razvojnimi usmeritvami občin.

Pritožbe zoper odločitve uprave se vložijo na nadzorni svet javnega sklada. Odločitev nadzornega sveta javnega sklada je dokončna.

Medsebojne obveznosti med skladom in prejemnikom sredstev oziroma drugih ugodnosti se natančneje uredijo s pogodbo.

Pri direktnih posojilih spremlja namensko porabo dodeljenih sredstev sklad. Prejemniki sredstev so dolžni skladu dostaviti dokazila o namenski porabi sredstev ter omogočiti nadzor nad porabo sredstev tako, da bo vsak čas možna kontrola porabe sredstev ter vpogled v poslovne knjige in listine, ki se nanašajo na porabo dodeljenih sredstev.
Zaradi ugotovitve namenske porabe lahko javni sklad opravi tudi ogled investicije na terenu. Za ta namen lahko uprava imenuje posebno komisijo.

Če se ugotovi, da se sredstva niso namensko porabila ali so se kakorkoli odtujila ima sklad pravico razdreti pogodbo in takoj zahtevati vračilo sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Merila za izbiro projektov sprejme uprava s posebnim sklepom, ob soglasju nadzornega sveta.

Vloge oziroma prošnje za spreminjanje pogojev iz sklenjenih pogodb se z dokumentirano utemeljitvijo vložijo na Javni sklad.

Uprava Javnega sklada odloča o vlogah za spreminjanje posojilnih pogojev, ki se nanašajo na:
– dobo odplačila posojila,
– začasen odlog plačila obveznosti,
– moratorij na odplačilo,
– odpis zamudnih obresti do 500 EUR,
– odpis glavnice, obresti, zamudnih obresti, kolikor gre za odplačilo obveznosti iz zadnjega obroka in znesek ne presega 500 EUR.
Spremembe ne smejo presegati mejnih vrednosti iz 8. člena teh pogojev.
Uprava Javnega sklada odloča tudi o spremembi pogodb v primerih, ko:
– banka upnica vnovči garancijo izdano s strani javnega sklada, pogodbeni stranki pa s spremembo pogodbe dosežeta obojestransko sprejemljivo poravnavo obveznosti,
– posojilojemalec prenese v soglasju z javnim skladom posojilne obveznosti na tretjo osebo in le-ta postane stranka v posojilni pogodbi,
– v drugih primerih, kolikor ne gre za odtujitev premoženja sklada.
V izjemnih, posebej utemeljenih okoliščinah uprava javnega sklada pripravi predlog za odločanje na nadzornem svetu javnega sklada o naslednjih zadevah:
– odpis glavnice,
– odpis rednih obresti,
– odpis zamudnih obresti nad 500 EUR,
– sprememba višine obrestne mere,
– sprememba dobe odplačila posojila, za katero ni pristojna odločati uprava,
– konverzija terjatev iz naslova danega posojila oziroma garancije v druge oblike premoženja, primerne za javni sklad.

Z dnem uveljavitve Splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada malega gospodarstva Goriške v gospodarstvu prenehajo veljati Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada malega gospodarstva Goriške z dne 6. 1. 2004 (Uradni list RS, št. 41/04).

Splošni pogoji poslovanja začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.