Na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04), Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03), Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04), 8. in 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – UPB) je Občinski svet Občine Sevnica na 31. redni seji dne 18. 9. 2006 sprejel

S tem odlokom se urejajo pogoji in načini izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Sevnica (v nadaljevanju: občina), in sicer se določijo:
– organizacijska in prostorska zasnova opravljanja gospodarske javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti upravljavca in uporabnikov,
– viri financiranja gospodarske javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina samoupravne lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro, in varstvo, ki ga uživa,
– drugi elementi, pomembni za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.

Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda ureja:
– upravljanje in vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije in čistilnih naprav,
– načrtovanje in gradnjo javne kanalizacije in čistilnih naprav,
– pogoje za priključevanje na javno kanalizacijo in čistilne naprave,
– uporabo javne kanalizacije in čistilnih naprav,
– odvajanje odpadnih in padavinskih voda v javno kanalizacijo in pogoje, ki se tičejo odvajanja meteornih voda izven cestnega omrežja,
– merjenje kakovosti in količin odpadnih voda,
– odmero in obračun stroškov za uporabo javne kanalizacije in čistilnih naprav,
– plačilo prispevkov in drugih pristojbin ter
– postopke zoper kršitelje odloka.

Izvajalec obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) na območju Občine Sevnica je Javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica, katerega je občina določila skladno z Odlokom o načinu in prostorski zasnovi opravljanja gospodarskih javnih služb v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 72/95, 101/01) in Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 70/94, 76/02).
Izvajalec javne službe ima pri upravljanju javne kanalizacije vse naloge, ki jih določa Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04), poleg teh pa še naslednje naloge:
– skrbi za razvoj in izgradnjo javne kanalizacije in čistilnih naprav ter za nemoteno delovanje,
– vodi kataster javne kanalizacije in čistilnih naprav,
– vzdržuje javno kanalizacijo in čistilne naprave,
– izdaja smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja,
– nadzira odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
– izvaja ali nadzira izvajanje priključkov na javno kanalizacijo ter
– obračunava storitve kanalščine, čiščenja odpadnih voda in drugih pristojbin, določenih s predpisi in tem odlokom.
Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, najkasneje do 31. marca posredovati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto. Podrobnejšo vsebino in obliko poročila o izvajanju javne službe ter način poročanja predpiše minister, pristojen za okolje.
Izvajalec javne službe je dolžan enkrat letno dostaviti občinskemu svetu poročilo o izvajanju javne službe. Med letom je izvajalec javne službe dolžan obveščati občinski svet oziroma pristojni upravni organ o vseh dejstvih in pojavih, ki pomembneje vplivajo na izvajanje javne službe.
Na osnovi Odloka o prenosu strokovno-tehničnih, organizacijskih in razvojnih nalog na področju komunalne infrastrukture na JP Komunala d.o.o. Sevnica (Uradni list RS, št. 37/00) Javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica sodeluje z občino kot lastnikom pri načrtovanju razvoja in pri izdelavi razvojnih programov javne kanalizacije. Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava. Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe.

Namen odloka je predvsem opredeliti:
– zagotavljanje in upravljanje javnega dobra,
– uveljavljanje državnih zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– smotrno planiranje, gradnja in uporaba javne kanalizacije in čistilnih naprav,
– razporejanje stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in čistilnih naprav,
– varovanje okolja.
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– lastnik infrastrukturnih objektov in naprav javne kanalizacije v Občini Sevnica je Občina Sevnica;
– izvajalec javne službe je upravljavec javne kanalizacije in čistilnih naprav;
– uporabnik javne kanalizacije (v nadaljevanju: uporabnik) je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik ali najemnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja komunalna odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo;
– javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v ustrezno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode iz utrjenih, to je asfaltiranih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra.
Priključki stavb na javno kanalizacijo in pretočne ter nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije;
– javna površina je površina objekta ali dela objekta lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov;
– grajeno javno dobro je javna infrastruktura in pripadajoče zemljišče;
– območje izvajanje javne službe je območje lokalne skupnosti, za katero je s predpisi lokalne skupnosti določen način in obseg izvajanja javne službe;
– interna kanalizacija uporabnika je vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu in na zemljišču uporabnika s pripadajočimi objekti in napravami uporabnika do mesta priključitve;
– kanalizacijski priključek je kanal, ki poteka od zbirnega revizijskega jaška uporabnika do mesta priključitve na javno kanalizacijo;
– nevarne snovi v odpadni vodi so tiste snovi ali kemijske spojine, ki so škodljive in nevarne snovi, določene z uredbami, ki jih je sprejelo pristojno ministrstvo, in povzročajo škodo na javni kanalizaciji ter škodljivo delujejo na čiščenje odpadnih vod (škodujejo biološkim združbam v sprejemniku, povzročajo, da odvečen mulj ne ustreza lastnostim, ki so določene z uredbami, ki jih je sprejelo pristojno ministrstvo);
– porabljena voda je pitna ali tehnološka voda, ki je osnova za obračun stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in se meri z vodomerom;
– kanal je cevovod z opremo, ki je zgrajen po posebnih tehnoloških predpisih in je kot celota namenjen za transport odpadnih vod;
– komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. To je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna količina ne presega 4000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi, določene v prilogi 2 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05);
– padavinska voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vodotok ali v tla;
– tehnološka odpadna voda je tehnološka odpadna voda, kot jo določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Tehnološka odpadna voda je voda, ki kot stranski produkt nastaja v industriji, obrtni, obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti in nima več neposredne uporabne vrednosti za nadaljnji tehnološki proces. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo oziroma z obema, če se pomešane po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo ali v vodotok. Tehnološka odpadna voda je tudi hladilna voda in izcedna voda, ki odteka iz objektov in naprav za predelavo, skladiščenje in odlaganje odpadkov;
– tuja voda je voda, katere izvor ni vir onesnaženja (npr. površinski vodotoki, podtalnica, voda iz drenažnih zajetij) in vdira v kanalizacijski sistem na mestu poškodb ali ob nedovoljenem priklopu;
– populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota obremenitve, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči odrasla oseba pri povprečni dnevni porabi vode. Tako se primerjalno lahko uporabi tudi za odpadno vodo, ki nastaja v industriji in kmetijstvu;
– sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju besedila: sekundarno omrežje) je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
– primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju besedila: primarno omrežje) so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezo na magistralno kanalizacijsko omrežje;
– magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju besedila: magistralno omrežje) so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh ali več naseljih, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz proizvodni obratov, ki so v dveh ali več naseljih in se zaključijo v skupni čistilni napravi;
– ločen kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke odpadne vode odvaja ločeno od padavinske vode;
– mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo;
– delno mešan kanalizacijski sitem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko vodo iz utrjenih javnih površin, medtem ko padavinska voda iz streh in dvorišč ponika oziroma se ločeno odvaja v vodotok;
– vir onesnaženja je objekt in naprava, kjer nastaja odpadna voda in ima enega ali več iztokov, po katerih se odpadna voda odvaja v kanalizacijo ali vodotok;
– parameter onesnaženosti odpadne vode je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode;
– obratovalni monitoring odpadne vode je odvzem vzorcev odpadne vode v času uporabe oziroma obratovanja vira onesnaženja ter merjenje in vrednotenje parametrov onesnaženosti odpadne vode, tako kot je to določeno s predpisi oziroma v programu izvajanja obveznih meritev;
– pretok odpadne vode je količina odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo in je lahko izražena kot povprečni pretok v m3/leto, m3/mesec, m3/dan, m3/uro ali kot trenutni pretok v m3/sekundo;
– merilnik pretoka je naprava, ki omogoča merjenje pretoka;
– merilno mesto je objekt pred iztokom v javno kanalizacijo, v katerem se meri količina (pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v javno kanalizacijo odvedene odpadne vode;
– mejna vrednost emisije snovi in toplote je vrednost, na podlagi katere se določa čezmerna obremenitev pri izpuščanju snovi ali oddajanju toplote v javno kanalizacijo z odvajanjem odpadne vode po predpisih;
– nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se komunalna odpadna voda in izločeno blato odvaža v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo;
– pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez odzračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela. Pretočna greznica je naprava, kjer se odpadna voda delno anaerobno razgradi (očisti), pri čemer se neraztopljeni delci izločijo kot blato, preostanek pa odteka v vodotok, podtalje ali kanalizacijo;
– čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;
– komunalna čistilna naprava je kombinacija mehanske in biološke čistilne naprave in je namenjena čiščenju komunalne odpadne vode;
– čistilna naprava za predčiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom, da iz odpadnih voda uporabnika popolnoma ali delno izloči nevarne snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji tako, da so odpadne vode primerne za izpust v javno kanalizacijo. Nameščena je praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo;
– mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2000 PE, v kateri poteka biorazgradnja s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s pritrjenim biološkim filmom ali biorazgradnja z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v naravnih ali prezračevalnih lagunah;
– skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne vode ali padavinske vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča tehnološka odpadna voda enega ali več istovrstnih virov onesnaževanja, presega 40% merjeno s KPK;
– mehanska čistilna naprava je naprava za odstranjevanje mehanskih delcev, to je v odpadni vodi neraztopljenih snovi;
– biorazgradnja je molekularna razgradnja sestavin odpadne vode ali blata zaradi delovanja živih organizmov;
– biološka čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode s postopkom biorazgradnje, to je s pomočjo mikroorganizmov;
– obdelava blata iz greznic in komunalnih čistilnih naprav je stabilizacija (staranje), kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata pred sežigom, odlaganjem na odlagališčih odpadkov oziroma pred uporabo v kmetijske namene, kolikor blato ustreza pogojem Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96, 35/01, 2/04, 29/04, 84/05). Če se sežiga blato na območju komunalne čistilne naprave po predpisih o sežiganju odpadkov, se šteje sežiganje blata za obdelavo blata;
– ponikovanje je vnašanje odpadne vode, ki je očiščena skladno s predpisi, v tla brez namena gnojenja prek ponikovalne naprave, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda;
– lastna cena komunalnih storitev je cena, ki pokriva stroške obstoječe kvalitete in načina komunalne oskrbe;
– upravičena cena je lastna cena komunalne storitve, povečana za stroške, ki nastanejo zaradi zagotavljanja višje kakovosti storitve, ki jih zahteva zakonodaja s področja varstva okolja;
– priključnina je znesek, ki ga uporabnik plača za priključitev na vodovodni ali kanalizacijski sistem ob novogradnji, širitvi, pri povečani priključni moči, pri vsaki spremembi namembnosti in pri nadomestni gradnji, če v določenem roku na odstrani starega priključka.
Sredstva zbrana z obračunom priključnine se porabljajo na podlagi potrjenega programa rednega in investicijskega vzdrževanja skladno s koncesijsko pogodbo ter skladno z zakonom o javnih naročilih;
– komunalni prispevek so sredstva, ki se porabljajo za prve izgradnje komunalne opreme, ki ima status javne infrastrukture in njenega priključevanja na ustrezna omrežja oskrbovalnih sistemov;
– obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je določeno za širitev naselja z veljavnim prostorskim aktom;
– predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja razen območij iz prejšnje točke tega člena;
– vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
– občutljivo območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav;
– obstoječa stavba je stavba, ki ima pridobljena vsa potrebna dovoljenja.
Vsi ostali izrazi so podrobneje opisani v Tehničnem pravilniku.

Z javno kanalizacijo in s pripadajočimi objekti ter napravami, namenjenimi za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod, upravlja izvajalec javne službe.
S kanalizacijo, ki je namenjena le za odvajanje padavinskih voda od posameznih objektov in z notranjo kanalizacijo, upravljajo uporabniki oziroma lastniki teh objektov. Ti uporabniki oziroma lastniki so dolžni vzdrževati kanalizacijo tako, da je omogočeno normalno odvajanja odpadnih voda s tem, da so v vsakem trenutku izpolnjeni predpisani pogoji za izliv odpadnih voda v javno kanalizacijo in drugi predpisani pogoji.
Objekti in naprave javne kanalizacije so gospodarska javna infrastruktura v lasti Občine Sevnica, nepremičnine javne kanalizacije so praviloma grajene v javno dobro.
Objekti in naprave javne kanalizacije so:
1. Sekundarno kanalizacijsko omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem območju,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju in ostali pripadajoči objekti in naprave (razbremenilniki, revizijski jaški, zadrževalni bazeni visokih voda …),
– čistilne naprave za odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem, obrtnem, industrijskem …).
2. Primarno kanalizacijsko omrežje in naprave:
– kanalizacijski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode iz dveh ali več stanovanjskih in drugih območij v poselitvenem območju naselja (stanovanjskem, obrtnem, industrijskem …),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode in ostali pripadajoči objekti in naprave (razbremenilniki, revizijski jaški …) na primarnem kanalizacijskem omrežju,
– čistilne naprave za odpadne vode za več stanovanjskih in drugih območij v poselitvenem območju naselja (stanovanjskem, obrtnem, industrijskem …).
3. Magistralno omrežje in naprave:
– kanalizacijski kolektorji za odvajanje odpadne in padavinske vode,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na magistralnem omrežju,
– centralna čistilna naprava.

Objekti in naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so:
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu s pripadajočimi kanalizacijskimi objekti in napravami,
– kanalizacijski priključek (spojni kanal) od objekta uporabnika do mesta priključitve na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbi in na zemljišču,
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje, predčiščenje, čiščenje, nevtralizacijo odpadnih voda znotraj interne kanalizacije uporabnika,
– merilno mesto na spojnem kanalu …,
– greznice,
– kanalska mreža posameznega ali skupinskega objekta,
– male komunalne čistilne naprave za posamezni ali skupinski objekt, manjši od 50 PE.
Kanalizacijo, objekte in naprave iz tega člena vzdržuje in financira uporabnik na lastne stroške in so njegova last.
Uporabniki oziroma lastniki so dolžni vzdrževati kanalizacijo tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih in padavinskih vod s tem, da so v vsakem trenutku izpolnjeni predpisani pogoji za izliv odpadnih voda v javno kanalizacijo.
Kanalizacijski priključek poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška in mora biti vedno dostopen izvajalcu javne službe zaradi nadzora.

Dolgoročni program in dinamiko razvoja, širjenja, posodabljanja in sanacije sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod v Občini Sevnica predlaga lastnik komunalne infrastrukture, Občina Sevnica oziroma Oddelek za okolje in prostor v Občini Sevnica, v sodelovanju z JP Komunala d.o.o. Sevnica. Dolgoročno zasnovo sistema javne kanalizacije za obdobje najmanj 10 let kot strokovno podlago dolgoročnim razvojnim dokumentom Občine potrdi oziroma v postopku sprejemanja, spreminjanja ali dopolnjevanja dolgoročnih razvojnih dokumentov tudi sprejme lastnik javne infrastrukture, za kar je pristojen občinski svet.
V Občini Sevnica je bila narejena Študija odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Občine Sevnica kot strokovna podlaga dolgoročnim razvojnim dokumentom Občine na tem področju. Ta Študija je bila sprejeta tudi s strani občinskega sveta.
Študija odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Občine Sevnica je bila narejena na osnovi Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode – za obdobje od 2005 do 2017 s poudarkom na ukrepih programa, ki bodo izvedeni do 31. 12. 2008, ki je bil predlagan pod 13. točko 94. seje Vlade Republike Slovenije.
Kratkoročni program in dinamiko gradnje, posodabljanja, sanacije in vzdrževanja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod predlaga lastnik komunalne infrastrukture, Občina Sevnica oziroma Oddelek za okolje in prostor v Občini Sevnica, v sodelovanju z JP Komunala d.o.o. Sevnica. Ta kratkoročni program kot strokovno podlago letnemu in večletnemu proračunu Občine potrdi oziroma v postopku sprejemanja, spreminjanja ali dopolnjevanja proračuna Občine tudi sprejme lastnik javne infrastrukture, za kar je pristojen občinski svet.
Program vzdrževanja in posodabljanja javne kanalizacije mora biti skladen z dolgoročno zasnovo sistema javne kanalizacije in usklajen z veljavnimi prostorskimi akti občine in s Tehničnim pravilnikom.

Pravne ali fizične osebe, ki opravljajo dela v varovalnem pasu javne kanalizacije ali na javni kanalizaciji, si morajo za ta dela pridobiti soglasje izvajalca javne službe. Stroške, ki so nastali v zvezi z izdajo soglasja, se zaračuna v skladu s cenikom in jih krije pravna ali fizična oseba, ki je dala vlogo za izdajo soglasja. V stroške je vključen tudi nadzor izvajalca javne službe.
V primeru poškodbe javne kanalizacije je investitor pod nadzorom izvajalca javne službe dolžan kanalizacijo vzpostaviti v prejšnje stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodovanja kanalizacije ali prekinitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V primeru škode le-to oceni sodni cenilec ustrezne stroke.
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej graditi objektov, nasaditi drevesnih vrst v varovalnem pasu 1,5 m od osi kanala, ki razširjajo svoj koreninski sistem v globino in širino, zaradi česar bi lahko povzročili škodo na kanalizaciji ali ovirali normalno obratovanje in vzdrževanje javne kanalizacije, razen če je s projektno dokumentacijo in soglasjem izvajalca javne službe drugače določeno.
Javne prometne površine, ki se prekopavajo zaradi gradnje javne kanalizacije, mora izvajalec gradbenih del vzpostaviti v prejšnje stanje na lastne stroške.

Javno kanalizacijsko omrežje praviloma poteka po javnem zemljišču.
Javna kanalizacija z objekti in napravami mora biti vedno dostopna izvajalcu javne službe zaradi rednega vzdrževanja, meritev in kontrole.
V primeru, ko javna kanalizacija poteka po zasebnih zemljiščih, mora imeti lastnik javne kanalizacije v zemljiški knjigi vknjiženo služnostno pravico, kar velja za objekte in naprave javne kanalizacije.
V primeru vknjižene služnostne pravice morajo lastniki zemljišč, preko katerih poteka javna kanalizacija, ob vsakem času omogočiti izvajalcu javne službe prost dostop do objektov javne kanalizacije. V primeru, da lastniki zemljišč kljub pridobljeni služnostni pravici prepovejo dostop izvajalcu javne službe do objektov javne kanalizacije, morajo lastniki zemljišč povrniti morebitno škodo, ki bi s tem nastala.

Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela na objektih ali na površinah ob javni kanalizaciji, mora pri opravljanju teh del skrbeti, da ne poškoduje javne kanalizacije in drugih objektov. Pri trajni spremembi nivelete terena mora novemu stanju terena prilagoditi tudi javno kanalizacijo.
Gradbena dela (razen redne obdelave kmetijskih zemljišč, ki ni globlje od 0,6 m), pri katerih se neposredno poseže v javno kanalizacijo, sme izvajati le izvajalec javne službe ali drugi izvajalec pod neposrednim nadzorstvom predstavnika izvajalca javne službe.
Gradbena dela pri gradnji javne kanalizacije lahko opravi le fizična in pravna oseba, ki ima za take gradnje ustrezno registracijo in je strokovno usposobljena (dovoljenje za delo).
Javno kanalizacijo in spojni kanal lahko zgradi vsaka pravna ali fizična oseba, ki je za to strokovno usposobljena, vendar pod nadzorom izvajalca javne službe.
Kdor namerava zgraditi javno kanalizacijo ali spojni kanal, mora priglasiti gradnjo najmanj osem dni pred začetkom del izvajalcu javne službe.
Kdor zgradi javno kanalizacijo, mora najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja oziroma v treh mesecih po zgraditvi predložiti izvajalcu javne službe projekt izvedenih del in predati kanalizacijo v upravljanje izvajalcu javne službe.

Kdor vloži svoja finančna oziroma materialna sredstva za gradnjo javne kanalizacije, s tem ne pridobi lastninske pravice javnega kanalizacijskega omrežja.

Izvajalec javne službe upravljanja z javno kanalizacijo na območju Občine Sevnica je dolžan na javni kanalizaciji izvajati ukrepe, predvidene z Odlokom, Tehničnim pravilnikom in zakonodajo, ki prispevajo k varovanju javne kanalizacije pred poškodovanjem in drugimi nedovoljenimi posegi.
Izvajalec javne službe odredi mesto priključka na javno kanalizacijo, ki ga je dolžan ob pridobitvi soglasja za priključitev zahtevati graditelj, in izvede označevanje, ki opozarja na lego javne kanalizacije in morebitne nevarnosti njenega poškodovanja oziroma oviranja obratovanja in vzdrževanja, ob izvedbi priključka in drugih posegih na območju kanalizacije.

Javna kanalizacija ima na podlagi Tehničnega pravilnika določene varovalne pasove, predpisane odmike, omejitve in prepovedi, ki so obvezne za vse subjekte, ki z načrtovanjem posegov, gradnjo objektov in naprav ali z izvajanjem dejavnosti zadevajo te varovalne pasove.
Za kakršenkoli poseg v varovalni pas javne kanalizacije, razen za redno obdelavo kmetijskih zemljišč, je potrebno soglasje izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe je pooblaščen za izdajo smernic in mnenj k prostorskim aktom skladno s predpisi iz urejanja prostora.
Izvajalec javne službe je pooblaščen tudi za izdajo projektnih pogojev in soglasij k gradnji javne kanalizacije ter soglasij za posege v varovalne pasove javne kanalizacije skladno z veljavno zakonodajo. Smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja izdaja izvajalec javne službe na podlagi pisne vloge.
Za izdajo projektih pogojev oziroma soglasij k projektom izvajalec javne službe zaračuna stroške oziroma takso v skladu z zakonodajo.
Za izdajo soglasij za posege v varovalni pas javne kanalizacije izvajalec javne službe zaračuna stroške po ceniku in dejanskih stroških.
Izvajalec javne službe izdaja soglasja k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasen priključek,
– za priključitev,
– za vse posege v prostor, kjer se nahajajo objekti in naprave javne kanalizacije,
– za posege v varstvene pasove vodnih virov.
Upravljavec lahko sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.

Uporabnik, ki je lastnik objekta, v katerem nastajajo odpadne vode, se mora priključiti na javno kanalizacijo s čistilno napravo povsod tam, kjer je zgrajena.
Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku 12 mesecev po uveljavitvi tega odloka. Izjema so lahko samo uporabniki, ki so imeli že pred zgraditvijo javne kanalizacije urejeno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na mali komunalni čistilni napravi.
Uporabniki, ki so imeli pred zgraditvijo javne kanalizacije urejeno odvajanje komunalne odpadne vode v greznico in ki se lahko priključijo na javno kanalizacijo, so dolžni greznico opustiti in se v roku 6 mesecev priključiti na novo zgrajeno javno kanalizacijo s čistilno napravo. Pred priključitvijo mora uporabnik na lastne stroške greznico izprazniti, očistiti in uporabiti v druge namene ali zasuti.
Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija s čistilno napravo za objekte, ki se lahko priključijo na javno kanalizacijo, gradnja nepretočnih greznic ni dovoljena.
Na območjih iz 54. člena tega odloka (1.1 območja) se do dne pričetka obratovanja čistilne naprave lahko za odvajanje odpadnih komunalnih vod uporabljajo nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave. Te lahko obratujejo pod enakimi pogoji kot naprave v sedmem in osmem odstavku tega člena. Po priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje, ki bo priključeno na čistilno napravo, pa se morajo nepretočne greznice opustiti, male komunalne čistilne naprave pa lahko obratujejo naprej.
V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje, in iz območij opredeljenih v 54. členu tega odloka (1.2 območja).
Na območjih iz 54. člena tega odloka (1.3 območja), kjer od uporabnikov ni omogočeno odvajanje komunalnih odpadnih vod v javno kanalizacijo, je dovoljeno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih vod v malih komunalnih čistilnih napravah ali v nepretočnih greznicah. Obstoječe nepretočne greznice so dolžni lastniki izločiti iz uporabe najkasneje do datuma, opredeljenega v 51. členu tega odloka. Male čistilne naprave pa lahko obratujejo naprej.
Pogoj za uporabnike z malimi komunalnimi čistilnimi napravami je, da omogočijo pristojni službi kontrolo izpusta iz čistilne naprave v okolje v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02) ter da krijejo stroške zaradi kontrole izpusta. Ta pogoj ne velja za male komunalne čistilne naprave iz gospodinjstev, ki imajo certifikat o skladnosti izstopnih parametrov z zgoraj omenjeno uredbo.
Pogoj za uporabnike z nepretočnimi greznicami pa je, da se greznice praznijo z odvozom na čistilno napravo. Stroške odvoza in čiščenja odpadnih vod v tem primeru krije uporabnik.

Priključek na javno kanalizacijo je dovoljen samo s soglasjem za priključek, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in po plačilu priključne pristojbine po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
Priključitev se izvede, če je tehnično možna in so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca javne službe. Ob tem skleneta uporabnik in izvajalec javne službe pogodbo o priklopu. Navodila o vzdrževanju kanalizacijskega priključka, ki jih pripravi izvajalec javne službe, so obvezna priloga k tej pogodbi.
Zbrana sredstva iz naslova prispevkov priključnin je izvajalec javne službe dolžan uporabiti za razvoj, izgradnjo in obnovo javne kanalizacije.
Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev v skladu s Tehničnim pravilnikom.
Priključek na javno kanalizacijo mora biti omogočen vsakemu objektu na območju, na katerem je skladno s Študijo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Občine Sevnica na osnovi Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode – za obdobje od 2005 do 2017 s poudarkom na ukrepih programa, ki bodo izvedeni do 31. 12. 2008, predvideno graditi javno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo.

Kanalizacijski priključek zgradi uporabnik na lastne stroške in v lastni režiji.
Gradnjo kanalizacijskega priključka lahko uporabnik poveri tudi izvajalcu javne službe. Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, mora njegovo gradnjo nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi cenika storitev.

Investitor-bodoči uporabnik, mora najmanj 15 dni pred začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu javne službe začetek gradnje ter si od izvajalca javne službe, na podlagi pisne vloge, pridobiti tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka na podlagi določb Tehničnega pravilnika.

Kanalizacijski priključek mora biti izveden v skladu z določbami Tehničnega pravilnika.
Po končani montaži in preizkusu vodotesnosti izda izvajalec javne službe investitorju potrdilo, da je kanalizacijski priključek zgrajen strokovno in tehnično pravilno in v skladu z določbami Tehničnega pravilnika (v nadaljevanju: potrdilo).

Neposredno priključitev kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo izvede na stroške investitorja oziroma bodočega uporabnika izvajalec javne službe ali drugi usposobljen izvajalec pod neposrednim nadzorstvom predstavnika izvajalca javne službe.
Praviloma ima vsaka zgradba po en kanalizacijski priključek, za komunalno odpadno in padavinsko vodo, na javno kanalizacijo.
Lastnik notranje kanalizacije ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov po svoji notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca javne službe.
Lastnik zemljišča omogoči prekop preko svoje parcele v primerih, ko ni možno priključnega kanala narediti drugje. Investitor je dolžan vzpostaviti prvotno stanje na svoje stroške. Za morebitno povzročeno škodo lastniku je bodoči lastnik (investitor) dolžan plačati nastale stroške vzpostavitve prvotnega stanja.

Izvajalec javne službe ne sme izdati potrdila ter skleniti pogodbe za priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo:
– če je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod;
– če odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ne bi bilo mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi pravilniki, predpisi in zakonodajo;
– če je kanalizacijski priključek zgrajen tehnično nepravilno oziroma nekvalitetno.
Če izvajalec javne službe zavrne izdajo soglasja za kanalski priključek, se uporabnik lahko pritoži na pristojni organ izvajalca javne službe.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je dovoljena na predlog lastnika objekta v primeru rušenja priključenega objekta. Kanalizacijski priključek se prekine na stroške uporabnika tako, da se zamaši na mesta priključevanja na javno kanalizacijo. Priključek odjavi lastnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Izvajalec javne službe po odjavi izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.
Uporabnik mora posredovati odjavo priključka izvajalcu javne službe v pisni obliki.
Izvajalec javne službe si pridržuje pravico, da ukine priključek, če niso upoštevana določila tega Odloka ali Tehničnega pravilnika.
Pravica iz plačane priključnine je trajna znotraj lokalne skupnosti.

Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod mora biti organizirano na način, ki je določen z veljavnimi zakoni in predpisi. Na območju celotne občine Sevnica se morajo s tem namenom vsi dosedanji upravljavci javnih kanalizacij, ki niso organizirani skladno z veljavno zakonodajo (krajevne skupnosti, vaški odbori itd.) organizirati v zakonsko predvideno obliko (obvezne javne službe) oziroma predati javne kanalizacije v upravljanje tako organizirani službi.
Javne kanalizacije oziroma njihovi upravljavci ali drugi investitorji, ki niso organizirani skladno z veljavno zakonodajo in ki bodo izvajali določena sanacijska ali investicijska dela na javni kanalizaciji, niso upravičeni do sredstev iz občinskega ali državnega proračuna, razen če imajo pogodbeno zagotovilo o predaji javne kanalizacije ustrezni organizirani javni službi.
Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave javne kanalizacije v last Občini Sevnica, če ni že ta investitor zgrajene javne kanalizacije in čistilnih naprav. Občina Sevnica preda kanalizacijo v upravljanje izvajalcu javne službe.
Prenos oziroma prevzem obstoječih objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje izvajalcu javne službe se opravi na podlagi Pogodbe o upravljanju, uporabi in vzdrževanju, s katero se opredelijo pogoji prenosa in medsebojne obveznosti. Za te objekte in naprave javne kanalizacije mora biti izdelan sanacijski program do vzpostavitve normalnega stanja za obratovanje, program nadaljnjega razvoja kanalizacijskega omrežja, ki se prevzema, in izdelan predračun, stroške sanacije pa krije lastnik infrastrukture.
Prenos novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje izvajalcu javne službe se opravi na podlagi določil veljavne zakonodaje.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije in čistilnih naprav v last in upravljanje morajo biti izpolnjeni predvsem naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave morajo imeti zlasti naslednjo dokumentacijo: PID-projekt izvedenih del, uporabno dovoljenje, geodetski posnetek, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja (služnosti),
2. vsi merilniki morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi,
3. izračunani morajo biti stroški obratovanja in stroški v zvezi s prevzemom,
4. izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki izvajalcu javne službe omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije,
5. dela na javni kanalizaciji in priključkih ter izvedba hišnih priključkov, razen zemeljskih del, morajo opraviti usposobljene pravne ali fizične osebe in s soglasjem izvajalca javne službe,
6. priključitev mora biti izvedena pred izdajo uporabnega dovoljenja; ob opravljeni priključitvi izda izvajalec javne službe uporabniku ustrezno potrdilo o priključitvi,
7. uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo, ki je vezana na čistilno napravo, opuščene greznice izprazniti, očistiti, dezinficirati in zasuti, izvajalcu javne službe pa omogočiti nadzor,
8. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisnikom o primopredaji, kot je to navedeno v Tehničnem pravilniku,
9. prevzem mora potrditi izvajalec javne službe.
V primeru, ko gre za prevzem v upravljanje javne kanalizacije in čistilnih naprav, ki jih je do tedaj upravljala krajevna skupnost, vaški odbor ali upravljavec, ki ni bil organiziran po veljavni zakonodaji v smislu ustrezne lokalne javne službe za odvajanja in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, so dovoljena odstopanja od zahtev 1. in 6. točke prejšnjega člena. V tem primeru mora imeti javna kanalizacija, ki se predaja, namesto zahtev 1. in 3. točke prejšnjega člena vsaj:
1. izdelan grafični prikaz javne kanalizacije v merilu najmanj 1:5000,
2. izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj (sanacijski program),
3. izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju javne kanalizacije v smislu zadovoljevanja zahtev pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javne kanalizacije ter ostalih veljavnih normativov in standardov za sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih in meteornih vod,
4. izdelano strokovno mnenje o vključevanju javne kanalizacije v dolgoročni koncept odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod v Občini Sevnica.

Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo iz naravnih virov v tehnološkem postopku proizvodnje, morajo imeti na kanalizacijskem priključku pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajene naprave za predčiščenje oziroma nevtraliziranje tehnoloških odpadnih vod in merilno mesto, v katerem je mogoče meriti količino odpadnih vod in odvzemati kontrolne vzorce za določitev kvalitete odpadnih vod v skladu s predpisi. Velikost, opremo in rok zgraditve merilnega mesta določi izvajalec javne službe v skladu s Tehničnim pravilnikom.

Uporabnik sme v javno kanalizacijo odvajati samo tehnološke odpadne vode, ki so v skladu z Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in uredbami o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz posameznih panog.
Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti. Kadar se koncentracija škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode poveča nad dovoljeno vrednostjo, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša, lahko izvajalec na podlagi strokovnega mnenja, upravnemu organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje, predlaga spremembo le tega. Če so potrebni dodatki postopku čiščenja, mora uporabnik predložiti izvajalcu javne službe tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati hladilne vode, vode iz površinskih vodotokov in podtalnice.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odlagati trdih odpadkov. Na kanalizacijo, ki je namenjena samo za odvajanje padavinskih vod, ni dopustno priključiti kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih vod.
Odpadne vode, ki niso primerne za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti s pitno, hladilno ali drenažno vodo z namenom, da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, ampak jo mora predhodno očistiti tako, da bo ustrezala veljavnim predpisom.
Uporabniki ne smejo v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadne vode, ki vsebuje snovi v takšni koncentraciji, da bi lahko te snovi zavirale ali porušile tehnološke operacije na čistilni napravi.

V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev, je izvajalec javne službe dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
Izvajalec javne službe sprejme splošne in posebne omejitve količin, sestave in lastnosti tehnoloških odpadnih vod, ki odtekajo v javno kanalizacijo, z namenom, da zagotovi nemoteno, tehnično pravilno in ekonomično obratovanje javne kanalizacije in čistilnih naprav.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali zliti vode, ki vsebuje škodljive ali nevarne snovi, določene s predpisom.
Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi ali smernice, ki veljajo v Evropski uniji.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali razliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšni koncentraciji, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožala zdravje zaposlenega osebja,
– povzročila ovire v kanalih ali kako drugače motila delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije in čistilnih naprav,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– povzročala, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala, da nastaja neprijeten vonj,
– povzročala onesnaževanje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno snov in katere koncentracija je nad dovoljeno koncentracijo.
V javno kanalizacijo ni dopustno odvajati odpadnih voda tudi v naslednjih primerih:
– če imajo odpadne vode temperaturo nad 40 °C,
– če vsebujejo odpadne vode strupene snovi, naftne derivate ali organska topila,
– če vsebujejo odpadne vode brusilne snovi ali radioaktivne snovi ter vsebnost kovin,
– če imajo odpadne vode faktor kislosti oziroma bazičnosti raztopine (pH) pod vrednostjo 6,5 nad vrednostjo 9,5,
– če vsebujejo odpadne vode vnetljive ali eksplozivne snovi in nevarne mikroorganizme.
Podrobnejša določila o mejnih vrednostih snovi, ki jih smejo vsebovati odpadne vode in se odvajajo v javno kanalizacijo, določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) ter Tehnični pravilnik.

Izvajalec javne službe lahko na podlagi odločb pristojnih inšpekcijskih služb na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje odpadnih in padavinskih vod v naslednjih primerih:
– če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov,
– če odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– če kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino ali čiščenja odpadnih voda, niti po prejemu opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik,
– če uporabnik pisno zahteva ukinitev kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta,
– če je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
– če uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
– če uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in stopnje onesnaženosti odpadne vode ali pregled na kanalizacijskem priključku,
– če uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka,
– če uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode.
Prav tako mora uporabnik v zgoraj navedenih primerih na poziv izvajalca javne službe prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesij.
Odvajanje odpadnih in padavinskih vod se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve pred ponovno priključitvijo. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh napravah zaradi njegovega ravnanja, ki so jo povzročile njegove odpadne vode.

Izvajalec javne službe ima pravico, da prekine odvajanje odpadnih in padavinskih vod za krajši čas zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno, obvestiti uporabnike ter pristojne občinske organe.
V primeru krajših nepredvidljivih prekinitev (do ene ure) odvajanja odpadnih in padavinskih voda objava za izvajalca javne službe ni obvezna.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo oziroma onesnaževanje vodnih virov, ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih vod in mora o tem obvestiti in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Pogostost in način analize so določene v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Lastnosti odpadnih voda se kontrolira z rednimi in izrednimi analizami. Redne analize se opravijo na stroške uporabnikov javne kanalizacije. Izredne analize zagotavlja izvajalec javne službe. Če je izredna analiza neugodna za uporabnika, nosi stroške uporabnik.
Izvajalec javne službe lahko v skladu s predpisi v pogodbi o priklopu določi uporabniku obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. V tem primeru mora uporabnik redno dostavljati izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo naravne vodne vire, odpadne vode pa odvajajo v javno kanalizacijo, morajo, če nimajo vgrajenih vodomerov, le-te vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, se smiselno uporabljajo določbe Odloka o tarifnem sistemu za obračun oskrbe z vodo iz vodovodnih sistemov in za obračun odvoda in čiščenja odpadnih in padavinskih voda preko kanalizacijskih sistemov (Uradni list RS, št. 1/00, 36/02) in Tehničnega pravilnika.
Določbe tega člena ne veljajo za komunalno odpadno vodo iz gospodinjstev.

Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4000 m3 na leto morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe. Uporabnik mora izvajalcu javne službe predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta iz 24. člena tega odloka.
Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta, pisno zaprositi izvajalca javne službe za nadzorni pregled merilnega mesta. Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
Uporabnik mora voditi dnevnik obratovanja merilnega mesta.
Uporabnik mora izvajalcu javne službe dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled dnevnika obratovanja, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.
Pri odvzemu vzorcev odpadne vode mora uporabnik ob vsakem času zagotoviti prisotnost svojega predstavnika. Če uporabnik tega ne zagotovi, je odvzeti vzorec ne glede na to veljaven.
Uporabnik je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode.
Kadar upravljavec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta, ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljavec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete odpadne vode.
Določbe tega člena po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) ne veljajo za komunalno odpadno vodo iz gospodinjstev.

Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v kubičnih metrih v enaki količini in razdobjih kot za porabljeno vodo.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali vodovodov, plačujejo stroške odvedene vode po pavšalu v Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 123/04, 142/04, 68/05).
Če izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov, obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, določita v pogodbi pavšalno porabo na podlagi standardov porabe.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca javne službe o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. Vsi stroški povezani s sanacijo prej navedenih posledic bremenijo uporabnika.

Stroške odvajanja komunalnih odpadnih vod (kanalščina) so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
Čiščenje odpadnih vod so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javne kanalizacije odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje odpadnih vod.

Uporabniki, pri katerih del odpadne vode nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih, morajo izvajalcu na njegov poziv skladno z veljavno zakonodajo posredovati dokazila, da imajo na voljo dovolj lastnih oziroma najetih kmetijskih površin, na katera se lahko vnašajo živinska gnojila. Uporabniki, pri katerih del odpadne vode nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih, za te odpadne vode ne krijejo stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih vod.

Kanalščina in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, priključna moč ter način obračuna so podrobneje opredeljene v veljavni zakonodaji in veljavnem ceniku, ki ga sprejme Občinski svet s posebnim sklepom na predlog izvajalca javne službe.
Kanalščina in čiščenje odpadnih voda se obračunavata kot storitev odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju, kjer se javna služba odvajanja odpadnih in padavinskih voda izvaja.

Uporabniki, ki pripeljejo odpadno vodo v čiščenje na čistilno napravo ob praznjenju greznic ali drugih objektov za čiščenje odpadnih vod, so dolžni plačati stroške čiščenja v skladu z veljavno zakonodajo in veljavnim cenikom.

Viri financiranja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode so:
– kanalščina,
– cena čiščenja odpadnih voda,
– priključna moč,
– dotacije in subvencije.
Možni viri sredstev za investicije na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode so:
– sredstva investitorja,
– prispevki uporabnikov (komunalni prispevek, priključnina),
– okoljske dajatve,
– druge predpisane takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda.
Sredstva, zbrana na podlagi prvega odstavka tega člena, mora izvajalec javne službe izkazovati na posebnem stroškovnem mestu in se porabljajo namensko le na območju Občine Sevnica.
Kanalščina predstavlja plačilo storitve zagotavljanja obratovanja javne kanalizacije z vsemi stroški, ki so vključeni v ceno. Elementi cene so navedeni v Uredbi o oblikovanju cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 45/05, 45/06) in Pravilniku o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 128/04, 56/05). Upoštevani elementi cene so navedeni v prilogi 1 tega odloka.
Cena kanalščine je oblikovana in določena skladno z veljavno zakonodajo.
Obračunava se za količino proizvedene odpadne vode, ki je enaka količini porabljene pitne vode, evidentirane na vgrajenem vodomeru, in, ki je enaka količini evidentirane odpadne vode na merilnem mestu za uporabnike iz 24. člena tega odloka.
Uporabnik je plačnik kanalščine od dne priključitve na javno kanalizacijo.
Kanalščino zaračunava upravljavec javne kanalizacije. Zbrana sredstva so njegov prihodek, namenjen za pokrivanje stroškov obratovanja javne kanalizacije, ki so elementi cene.
Čiščenje odpadnih vod predstavlja plačilo storitve zagotavljanja obratovanja javnih čistilnih naprav z vsemi stroški, ki so vključeni v ceno. Elementi cene so navedeni v Uredbi o oblikovanju cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 45/05, 45/06) in Pravilniku o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 128/04, 56/05). Upoštevani elementi cene so navedeni v prilogi 2 tega odloka.
Cena čiščenja odpadnih vod je oblikovana in določena skladno z veljavno zakonodajo.
Obračunava se enako kot kanalščina v prejšnjem odstavku tega člena.
Uporabnik je plačnik čiščenja odpadnih vod od dne priključitve na javno čistilno napravo.
Čiščenje odpadnih vod zaračunava upravljavec javne čistilne naprave. Zbrana sredstva so njegov prihodek, namenjen za pokrivanje stroškov obratovanja javne čistilne naprave, ki so vključeni v ceno.
Okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda
Obračunavanje okoljske dajatve je predpisano z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 123/04, 142/04, 68/05). Njeno višino določa Vlada RS. Obračunava se skladno z veljavno zakonodajo. Za uporabnike iz 24. člena tega odloka pa se obračunava na osnovi evidentirane odpadne vode na merilnem mestu.
Uporabnik je plačnik okoljske dajatve odpadne vode.
Okoljsko dajatev odpadne vode zaračunava upravljavec javne kanalizacije.
Zbrana sredstva so po določilih veljavne zakonodaje prihodek proračuna RS in so možen vir sofinanciranja izgradnje potrebne javne kanalizacije in javnih čistilnih naprav.

Pristojna služba opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega Odloka v skladu s svojimi pristojnostmi, pooblaščeni delavci izvajalca javne službe pa opravljajo strokovni nadzor.
Pooblaščeni delavci izvajalca javne službe, ki opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka, so dolžni o kršitvah določil tega odloka takoj obveščati pristojne organe iz tega člena ter te kršitve na primeren način dokumentirati.

Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe ima pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda poleg v tem Odloku, Tehničnem pravilniku in ostalih predpisih še naslednje obveznosti:
1. da organizira in izvaja javno službo v skladu s programom oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode;
2. da skrbi za redno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju, ter skrbi za vodenje investicijskih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji in čistilnih napravah;
3. da ravna skladno z določbami Tehničnega pravilnika in z njimi seznanja uporabnike;
4. da pri uporabnikih kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh;
5. da obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih vod preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno;
6. da vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije in čistilnih naprav;
7. da izdaja smernice in mnenja k prostorskim izvedbenim aktom v zvezi z javno kanalizacijo in čistilnimi napravami ter projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam ter soglasja k uporabnim dovoljenjem za posege, povezane z javno kanalizacijo in čistilnimi napravami;
8. da organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile in o nastopu višje sile pravočasno poroča pristojnim organom;
9. da sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije in čistilnih naprav ter kontrolira ustreznost kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije;
10. da kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje;
11. da z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvešča lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav o pogojih in načinu ter rokih in času praznjenja nepretočnih greznic in prevzemanja blata malih komunalnih čistilnih naprav;
12. da kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov;
13. planiranje obnov, širitev, dopolnitev in avtomatizacije javne kanalizacije in priključitev stavb uporabnikov na javno kanalizacijo.

Izvajalec javne službe izdaja smernice in mnenja skladno s predpisi o urejanju prostora, projektne pogoje, mnenja in soglasja pa skladno s predpisi o graditvi objektov.

Za izdajo projektih smernic, mnenj, pogojev in soglasij je treba predložiti:
1. za mnenja k prostorskim izvedbenim aktom:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora;
2. za projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve;
3. za soglasje za pridobitev uporabnega dovoljenja:
– zapisnik o tehničnem pregledu stavbe in izjavo o odpravljenih pomanjkljivostih, če so bile ugotovljene na tehničnem pregledu;
4. za soglasje za priključitev obstoječe stavbe:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– projekt za izvedbo interne kanalizacije stavbe,
– podatki o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snovi v odpadni vodi,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za tehnološke odpadne vode oziroma izvor odpadne vode, če niso iz gospodinjstva,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje odpadne vode (če je predviden),
– soglasja lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
5. za soglasje za priključitev začasnega objekta:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– opis dejavnosti, za katero bo objekt služil, z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal priključni kanal,
– soglasje lastnikov, po katerih bo potekal priključni kanal oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
6. za soglasje za ukinitev priključka:
– utemeljen zahtevek za ukinitev priključka;
7. za soglasje k spremembam:
– tiste projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.

Izvajalec mora zagotoviti informacijo o:
– praznenju greznic,
– prevzemu blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– obratovalnem monitoringu za komunalne čistilne naprave,
– pogojih in času izvajanja storitev javne službe.

Uporabniki imajo poleg v tem Odloku, Tehničnem pravilniku in drugih predpisih predvsem naslednje obveznosti:
1. da pridobivajo projektne pogoje in soglasja ter gradijo objekte in naprave interne kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe;
2. da omogočajo izvajalcu javne službe pregled notranje kanalizacije in sestavo ter količino odpadnih voda;
3. da redno vzdržujejo notranjo kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek, priključek interne čistilne naprave. Povzročitelji tehnoloških odpadnih vod vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave;
4. da redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredujejo izvajalcu javne službe ter obveščajo izvajalca o vseh spremembah količine in lastnosti tehnološke odpadne vode;
5. da pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah;
6. da redno plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih voda na podlagi izdanih računov;
7. da odvajajo odpadne vode, ki ne prekoračujejo mejnih vrednosti koncentracij, določenih v predpisih, ki opredeljujejo, katere snovi se štejejo za nevarne škodljive snovi in ki določajo dopustne temperature odpadne vode;
8. da prijavljajo izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode;
9. če odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo pri vseh spremembah proizvodnje, ki bi imele za posledico spremembo sestave odpadne vode, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelano v skladu s predpisi;
10. odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne smejo pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z ne onesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti;
11. če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca javne službe pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčišenja;
12. ne smejo prekiniti odvoda odpadnih voda drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
13. da upoštevajo ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.

Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in soglasjem za priključitev.

Uporabnik ne sme odvajati ali zlivati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzročajo motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi.
V primeru, da izvajalec ugotovi, da je uporabnik odvajal ali zlil v javno kanalizacijo odpadno vodo iz prvega odstavka tega člena, izvajalec obvesti o dogodku pristojno inšpekcijsko službo, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja na komunalni čistilni napravi ter druge posledice, skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. Izvajalec nastalo škodo in stroške ugotavljanja nastale škode oceni in od uporabnika zahteva povrnitev nastale škode in stroškov.

Na območjih iz 54. člena tega odloka (1.3 območja), kjer se odpadna voda iz stavb odvaja v nepretočne greznice ali male čistilne naprave, je lastnik stavbe dolžan zagotoviti praznjenje nepretočne greznice oziroma odvoz blata iz male čistilne naprave in skleniti pogodbo o izvajanju obratovalnega monitoringa skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02).
V primeru, ko izvajalec ugotovi, da vsebina cisterne, ki je bila pripeljana na centralno čistilno napravo, ne ustreza pogojem za sprejem, ima izvajalec javne službe pravico sprejem zavrniti.
Vsebine zaprtih greznic, blata iz malih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo. Skladno s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04) so dolžni lastniki obstoječe greznice izločiti iz uporabe za odpadne vode najkasneje do 31. 12. 2010, če je stavba na vodovarstvenem območju. Na ostalem območju občine pa najkasneje do 31. 12. 2018. Greznice je potrebno nadomestiti z malimi čistilnimi napravami, ki imajo ustrezen cetrifikat.

Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja tehnološko odpadno vodo, mora letno poročilo o emisijskem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o emisijskem monitoringu za odpadno tehnološko vodo, posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 28. februarja za preteklo leto.
Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih uporabnika, morajo biti izvajalcu vedno na razpolago.

Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količine tehnološke odpadne vode, do katerih je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, sprememb obsega proizvodnje, prenehanja določene dejavnosti, načina predčiščenja odpadne vode ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca.

Na območju Občine Sevnica uporabnike glede na trenutno urejenost odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter glede na predvideno ureditev te situacije po Študiji odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Občine Sevnica, ki je bila narejena na osnovi Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode – za obdobje od 2005 do 2017 s poudarkom na ukrepih programa, ki dobo izvedeni do 31. 12. 2008, ki je bil predlagan pod 13. točko 94. seje Vlade Republike Slovenije, razdelimo:
1. kriterij glede na operativni program določa način ravnanja uporabnika
1.1 v območju javne kanalizacije in javnih čistilnih naprav (meje območij določa državni program)
1.2 izven območja smiselno priključiti (razširitev mej območij državnega programa glede na trenutno in v naslednjem obdobju predvideno stanje pozidav)
1.3 izven območja ni smiselno priključiti (individualno zagotavljanje čiščenja in odvajanja odpadnih voda),
2. kriterij glede na trenutno urejenost odvajanja in čiščenja določa tarifne postavke za uporabnika
2.1 priključen neposredno na javno kanalizacijo in delujočo javno čistilno napravo
2.2 priključen neposredno na javno kanalizacijo
2.3 priključen preko greznice na javno kanalizacijo in delujočo javno čistilno napravo
2.4 priključen preko greznice na javno kanalizacijo
2.5 priključen na greznico na praznenje
2.6 prost izpust v okolje (zemljišče, vodotok ...).

Obveznosti uporabnikov, ki sledijo iz te razporeditve uporabnikov so:
1. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda iz gospodinjstva urediti skladno s pogoji dokumentacije za gradnjo in obratovanje iz 14. člena tega odloka
– obvezna priključitev na javne naprave, javne kanalizacije in javne čistilne naprave na območjih 1.1 in 1.2,
– individualna rešitev (individualne kanalizacije in individualne čistilne naprave) na območjih 1.3;
2. za izgradnjo, priključitev in uporabo javne kanalizacije plačati postavke iz tarifnega sistema v 57. členu tega odloka
– komunalni prispevek (enkratni znesek),
– priključnino (enkratni znesek),
– izvedbo hišnega priključka (enkratni znesek),
– ceno storitve in predpisane dajatve (mesečno);
3. za izgradnjo, priključitev in uporabo javne čistilne naprave plačati postavke iz tarifnega sistema v 57. členu tega odloka
– komunalni prispevek (enkratni znesek),
– priključnino (enkratni znesek),
– ceno storitve in predpisane dajatve (mesečno);
4. za izgradnjo in obratovanje individualne kanalizacije in individualnih čistilnih naprav zagotoviti
– potrebno tehnično dokumentacijo in dovoljenje za gradnjo,
– lastna sredstva,
– sofinanciranje iz namenskih sredstev občine.

Obveznosti Občine na področju urejanja odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda so:
1. določiti pogoje za gradnjo, priključitev in uporabo javne kanalizacije in javne čistilne naprave,
2. določiti pravila financiranja javne kanalizacije, javnih čistilnih naprav, individualne kanalizacije ter individualnih čistilnih naprav,
3. zagotavljati vire financiranja in sofinanciranja za gradnje,
4. zgraditi javne kanalizacije in javne čistilne naprave na območjih 1.1 in 1.2.

Tarifni sistem za uporabnike na območjih iz prvega odstavka 54. člena:
za 1.1 in 1.2 območja
1. komunalni prispevek za javno čistilno napravo (enkratni znesek) – določa Odlok o komunalnem prispevku (pristojnost občinske uprave),
2. priključnina za javno čistilno napravo (enkratni znesek) – določa ta Odlok (pristojnost upravljavca) – predlog po sedaj določenih tarifah za javno kanalizacijo,
3. cena storitve in predpisane dajatve za javno čistilno napravo (mesečno) – po ceniku upravljavca (pristojnost upravljavca),
4. komunalni prispevek za javno kanalizacijo (enkratni znesek) – določa Odlok o komunalnem prispevku (pristojnost občinske uprave),
5. priključnina za javno kanalizacijo (enkratni znesek) – določa ta Odlok (pristojnost upravljavca) – predlog po sedaj določenih tarifah za javno kanalizacijo,
6. izvedbo hišnega priključka za javno kanalizacijo (enkratni znesek) – po dejanskih stroških izvajalca,
7. cena storitve in predpisane dajatve za javno kanalizacijo (mesečno) – po ceniku upravljavca (pristojnost upravljavca);
za 1.3 območja
Uporabnik mora skladno z določili 55. člena 4. odstavka zagotoviti izgradnjo in obratovanje individualne kanalizacije in individualnih čistilnih naprav. Lastna finančna udeležba uporabnika je enaka vsoti prispevkov uporabnika E, F, G, H iz 58. člena tega odloka.
Razliko do upravičene vrednosti izgradnje individualne kanalizacije in individualne čistilne naprave sofinancira proračun občine iz namenskih sredstev.

Razvrstitev uporabnikov v osem razredov glede na drugi odstavek 54. člena:
A. priključen neposredno na javno kanalizacijo in delujočo javno čistilno napravo,
B. priključen neposredno na javno kanalizacijo,
C. priključen preko greznice na javno kanalizacijo in delujočo javno čistilno napravo,
D. priključen preko greznice na javno kanalizacijo,
E. priključen na greznico na praznenje,
F. priključen na greznico in prost izpust v okolje (zemljišče, vodotok ...),
G. prost izpust v okolje (zemljišče, vodotok ...),
H. novi uporabnik.

Tabela prikazuje obveznosti uporabnika glede na 57. in 58. člen tega odloka.

+--------------+-------+-----+------+------+------+-----+------+
|Zatečeno      |1      |2    |3     |4     |5     |6    |7     |
|stanje        |       |     |      |      |      |     |      |
+--------------+-------+-----+------+------+------+-----+------+
|A             |0      |0    |+     |0     |0     |0    |+     |
+--------------+-------+-----+------+------+------+-----+------+
|B             |+      |+    |+     |0     |0     |0    |+     |
+--------------+-------+-----+------+------+------+-----+------+
|C             |0      |0    |+     |0     |0     |0    |+     |
+--------------+-------+-----+------+------+------+-----+------+
|D             |+      |+    |+     |0     |0     |0    |+     |
+--------------+-------+-----+------+------+------+-----+------+
|E             |+      |+    |+     |+     |+     |+    |+     |
+--------------+-------+-----+------+------+------+-----+------+
|F             |+      |+    |+     |+     |+     |+    |+     |
+--------------+-------+-----+------+------+------+-----+------+
|G             |+      |+    |+     |+     |+     |+    |+     |
+--------------+-------+-----+------+------+------+-----+------+
|H             |+      |+    |+     |+     |+     |+    |+     |
+--------------+-------+-----+------+------+------+-----+------+
|              |       |     |      |      |      |     |      |
+--------------+-------+-----+------+------+------+-----+------+

Obveznosti uporabnika so podrobneje opredeljene in urejene v Tehničnem pravilniku.

Z globo v znesku 500,00 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, odgovorna oseba izvajalca javne službe pa z globo v znesku 100,00 EUR, če ravna v nasprotju z določbami 44., 45., 46. in 47. člena tega odloka.
Z globo v znesku 500,00 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik-pravna oseba ali samostojni podjetnik, odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika pa z globo v znesku 100,00 EUR:
– če opravlja dela v bližini javne kanalizacije ali na javni kanalizaciji brez soglasja izvajalca (prvi odstavek 8. člena),
– ne prijavi gradnje kanalizacijskega priključka (spojnega kanala) v skladu s prvim odstavkom 16. člena,
– ne prilagodi elementov javne kanalizacije novi niveleti terena (prvi odstavek 10. člena),
– izvede neposredni priključek spojnega kanala na javno kanalizacijo v nasprotju s prvim odstavkom 19. člena,
– se v določenem roku ne priključi na javno kanalizacijo,
– dovoli priključitev objektov drugih lastnikov po svoji notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca javne službe (19. člen),
– ne napove točnih osnov za obračun stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod,
– nima zgrajenega merilnega mesta, kot to določa 24. člen tega odloka,
– odvaja komunalne odpadne vode v meteorno kanalizacijo,
– ravna v nasprotju z določilom 36. člena.
Z globo 100,00 EUR se kaznuje za prekršek tudi uporabnik-posameznik, ki stori katerokoli izmed dejanj iz drugega odstavka tega člena.

Tehnični pravilnik mora izvajalec javne službe sprejeti v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka. Spremembo odloka o tarifnem sistemu za obračun oskrbe z vodo iz vodovodnih sistemov in za obračun odvoda in čiščenja odpadnih in padavinskih voda preko kanalizacijskih sistemov pripravi Oddelek za okolje in prostor v sodelovanju z Javnim podjetjem Komunala d.o.o. Sevnica ter ga predloži Občinskemu svetu Občine Sevnica v sprejem v roku 3 mesecev od uveljavitve tega odloka.
Odlok o komunalnem prispevku pripravi Oddelek za okolje in prostor v sodelovanju z Javnim podjetjem Komunala d.o.o. Sevnica ter ga predloži Občinskemu svetu Občine Sevnica v sprejem v roku 3 mesecev od uveljavitve tega odloka.
S sprejetjem tega odloka preneha veljavnost Odloka o pogojih za odvajanje odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 36/87, 24/91).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.