Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. aprila 2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o železniškem prometu, ki obsega:
– Zakon o železniškem prometu – ZZelP (Uradni list RS, št. 92/99 z dne 12. 11. 1999),
– Zakon o dopolnitvi Zakona o železniškem prometu – ZZelP-A (Uradni list RS, št. 11/01 z dne 16. 2. 2001),
– Zakon o dopolnitvi Zakona o železniškem prometu – ZZelP-B (Uradni list RS, št. 33/01 z dne 5. 5. 2001),
– Zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002),
– Zakon o inšpekcijskem nadzoru – ZIN (Uradni list RS, št. 56/02 z dne 28. 6. 2002),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-C (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-D (Uradni list RS, št. 56/03 z dne 13. 6. 2003),
– Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-E (Uradni list RS, št. 86/04 z dne 5. 8. 2004),
– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi 38. člena Zakona o železniškem prometu, št. U-I-316/04-6 (Uradni list RS, št. 29/05 z dne 22. 3. 2005) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-F (Uradni list RS, št. 15/07 z dne 20. 2. 2007).
Št. 326-03/97-8/18
Ljubljana, dne 26. aprila 2007
EPA 1298-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Z A K O N
O ŽELEZNIŠKEM PROMETU uradno prečiščeno besedilo (ZZelP-UPB4)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
(1) Ta zakon določa pogoje za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu, storitve, ki so na področju železniškega prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: država) z obvezno gospodarsko javno službo, javno železniško infrastrukturo, njen status in pogoje za pristop nanjo, način uresničevanja pravice do stavke na področju železniškega prometa, ustanovitev, naloge in pristojnosti regulatornega organa, ustanovitev, naloge ter pristojnosti Javne agencije za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: agencija), naloge in pristojnosti varnostnega organa, naloge in pristojnosti preiskovalnega organa in poslovni sistem slovenskih železniških družb.
(2) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:
– Direktive Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti (UL L št. 237, z dne 24. 8. 1991, str. 25; v nadaljnjem besedilu Direktiva 91/440/EGS), zadnjič spremenjene z Direktivo 2004/51/ES Evropskega parlamenta in sveta, z dne 29. aprila 2004, o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 164);
– Direktive Sveta 95/18/ES, z dne 19. junija 1995, o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu (UL L št. 143 z dne 27. 6. 1995, str. 70; v nadaljnjem besedilu Direktiva 95/18/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44);
– Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2001/14/ES, z dne 26. februarja 2001, o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivostih, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 75, z dne 15. 3. 2001, str. 29; v nadaljnjem besedilu Direktiva 2001/14/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 29. aprila 2004, o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44);
– Direktive 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 29. aprila 2004, o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. aprila 2004, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES).
2. člen
(pomen izrazov)
(1) V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. »dostop na javno železniško infrastrukturo« je pristop nanjo na območju Republike Slovenije;
2. »investicije na javni železniški infrastrukturi« so graditev nove in dograditev obstoječe javne železniške infrastrukture, s katerimi se izboljša prometno-tehnične in varnostne lastnosti javne železniške infrastrukture;
3. »licenca« je dokument, s katerim je prevozniku priznana sposobnost, da opravlja vse ali posamezne vrste prevoznih storitev v železniškem prometu;
4. »licenčni organ« je organ, pristojen za izdajanje licenc iz prejšnje alinee;
5. »mednarodne storitve prevoza blaga« so prevozne storitve, pri katerih vlak prečka najmanj eno državno mejo države članice Evropske skupnosti, lahko je sestavljen in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne in namembne postaje, vagon pa mora prečkati najmanj eno državno mejo;
6. »mednarodno poslovno združenje« je zveza najmanj dveh prevoznikov s sedežem v različnih državah, članicah Evropske skupnosti, katerega cilj je izvajanje mednarodnih prevoznih storitev v železniškem prometu med državami članicami Evropske skupnosti;
7. »incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan z železniškim prometom in ki bi lahko vplival na njegovo varnost;
8. »nesreča« pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in druge;
9. »prevozne storitve« v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
10. »prevoznik« je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco ter zagotavlja vleko vlakov, ali gospodarska družba, ki opravlja vleko vlakov in ima za zagotavljanje te storitve licenco;
11. »preiskovalni organ« je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov, ki je v primeru nesreče ali incidenta zadolžen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
12. »pristop na javno železniško infrastrukturo« je pravica do njene uporabe pod določenimi pogoji;
13. »prosilec« je prevoznik ali mednarodno poslovno združenje ali druga pravna oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno pot;
14. »regulatorni organ« je organ, ki skrbi za uveljavljanje temeljnih načel tega zakona in je pristojen za reševanje pritožb zoper posamične upravne akte agencije, ki se nanašajo na dodeljevanje vlakovnih poti, določanje uporabnine ter izdajo licenc ter druge naloge, ki jih določa zakon;
15. »resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; »velika škoda« pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj 2 milijona evrov;
16. »tranzit« po železniški infrastrukturi je pristop nanjo, pri čemer jo prevoznik uporablja za pot vlaka od državne meje do druge državne meje;
17. »upravljavec« javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
18. »vlakovna pot« je zmogljivost transportne infrastrukture, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času;
19. »varnostni organ« je organ, zadolžen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
20. »varnostni regulativni okvir« so predpisi, ki vsebujejo varnostne zahteve za železniški promet in veljajo za več kot enega prevoznika, ne glede na to, kateri organ jih je izdal;
21. »vozni red« je tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omrežja;
22. »vozni red omrežja« je akt agencije, ki obsega podatke o vseh načrtovanih vožnjah vlakov in tirnih vozil na železniškem omrežju v času njegove veljavnosti.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost železniškega prometa.
I.a TEMELJNA NAČELA
2.a člen
(načelo enakopravnosti)
Prevoznik in upravljavec morata storitve, ki jih ponujata, zagotavljati vsakomur pod enakimi, vnaprej določenimi in objavljenimi pogoji.
2.b člen
(načelo stalnosti)
Javne dobrine, ki jih s svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in upravljavec, morata zagotavljati tako, da je zagotovljena stalnost storitev, kar pomeni, da jih tisti, ki jih ponujajo, zagotavljajo brez prekinitev, redno in točno ter so skladno z vnaprej določenim programom vedno na razpolago.
2.c člen
(zagotavljanje sredstev za storitve v železniškem prometu)
(1) Storitve, ki se zagotavljajo v javnem interesu in jih ne plačujejo uporabniki v njihovi polni vrednosti, zagotavlja država ali lokalna skupnost s sredstvi iz proračuna in iz drugih virov.
(2) Druge storitve zaračunavajo izvajalci uporabnikom skladno z načeli ekonomskega poslovanja.
2.d člen
(načelo prilagodljivosti)
Zagotavljanje javnih dobrin, ki jih s svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in upravljavec, se mora prilagajati razvoju in potrebam uporabnikov ter preneha, če ni več potrebe za njihovo zagotavljanje, oziroma če se ugotovi, da jih je moč zagotoviti na drug način.
II. PREVOZNE STORITVE V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
3. člen
(javni prevoz in prevoz za lastne potrebe)
(1) Prevozne storitve v železniškem prometu opravlja prevoznik kot javni prevoz. Javni prevoz je prevoz potnikov ali blaga, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakomur in ki ga prevoznik opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o prevozu.
(2) Prevoz za lastne potrebe je prevoz oseb ali blaga v železniškem prometu, ki ga prevoznik opravlja za potrebe svoje dejavnosti.
(3) Prevozne storitve v železniškem prometu se izvajajo po tržnih pogojih, kolikor ta zakon ne določa drugače.
4. člen
(državna nadomestila)
(1) Prevozniku, ki opravlja:
– železniški prevoz potnikov v mednarodnem prometu,
– železniški prevoz blaga in
– kombinirani prevoz, lahko država zaradi uresničevanja posebnih interesov nadomešča del sredstev za naložbe, za raziskave in del stroškov prevozov, s katerimi se mu zagotavlja enakopraven ekonomski položaj s prevozniki blaga in potnikov v drugih vrstah prometa, oziroma zagotavlja povračilo stroškov, ki jih ima zaradi tega, ker opravlja prevoz, ki ga ne bi opravljal, če bi ga opravljal le zaradi svojega ekonomskega interesa.
(2) Za nadomestilo lahko zaprosi prevoznik, ki je registriran v Republiki Sloveniji in ki z obrazloženo zahtevo lahko izkaže, da je skladno s prvim odstavkom tega člena upravičen do nadomestila. Zahtevi mora priložiti dokazila o razliki med realizirano prodajno ceno in stroški prevoza ter ceno, ki jo dosegajo drugi prevozniki, oziroma dokazilo o ekonomski upravičenosti naložbe ali smotrnosti raziskave.
(3) Pri presoji upravičenosti zahteve prevoznika za nadomestilo stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji:
– javni interes;
– možnost dostopa do drugih oblik prevoza, če gre za prevoz potnikov ali blaga;
– razliko med prihodkom na osnovi tarife in stroški prevoznika;
– razliko med prihodki, ki jih prevoznik lahko doseže na trgu in dejanskimi stroški prevoza;
– usmerjenost raziskovalnega dela v dolgoročno zasnovo razvoja slovenskega železniškega prometa s poudarkom na uresničevanju nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture;
– vpliv naložbe na varnost železniškega prometa in na kvalitativne ter kvantitativne možnosti, ki jih le-ta zagotavlja uporabnikom.
(4) Vlada predpiše način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Medsebojne pravice in obveznosti uredita upravičenec, ki mu je bilo nadomestilo odobreno, in ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s pogodbo.
(6) Prevoznik, ki je prejel državno nadomestilo, mora zaradi preglednosti uporabe nadomestil, ki jih je prejel, voditi ločene evidence o prejetih nadomestilih in posredovati vse podatke, skladno z zahtevami ministrstva.
5. člen
(kombinirani prevoz)
(1) Kombinirani prevoz je prevoz blaga, pri katerem se zabojnik dolžine najmanj 6 m, zamenljivo tovorišče, tovorna prikolica, sedlasti polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje in cestno tovorno vozilo prevaža v železniškem prometu ali po vodni plovni poti, pri čemer se dovoz in odvoz intermodalnih prevoznih enot z nakladališč ali razkladališč do najbližjega terminala za kombinirani prevoz, oziroma pristanišča RO-RO, opravita s cestnim prevozom.
(2) Vlada z uredbo določi razdaljo dovoza in odvoza po cestnem omrežju, dokumente, ki jih mora za izvajanje dovoza in odvoza zagotoviti prevoznik, takse in druge pristojbine, ki jih mora plačevati prevoznik za dovoz in odvoz, ter morebitne oprostitve plačila taks in pristojbin skladno z zakonom in druga vprašanja, povezana z operativnim izvajanjem dovoza in odvoza.
6. člen
(prevoz potnikov)
(1) Prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu zagotavlja država kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo v obsegu, ki jo določa prometna politika na področju javnega potniškega prometa.
(2) Obseg storitev obvezne gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka za posamezno voznoredno obdobje se določi z voznim redom za potniški promet, ki ga sprejme izvajalec gospodarske javne službe po predhodnnem soglasju ministrstva. Pri tem ministrstvo zagotavlja celovitost in usklajenost sistema javnega potniškega prometa.
(3) Če so potrebe prebivalcev določenega območja večje od ponudbe prevoza, ki je zagotovljen s službo iz prejšnjega odstavka, jih skladno s svojimi potrebami in možnostmi lahko zagotavlja tudi lokalna skupnost tako, da za povečan obseg storitev zagotovi sredstva, ki jih sicer za storitve iz prvega odstavka tega člena zagotavlja država.
(4) Država ali lokalna skupnost zaradi smotrnosti in doseganja večje kakovosti uslug javnega potniškega prometa zagotavlja kot javno dobrino prevozne storitve, ki jih na načelih enotne in celovite ponudbe izvajajo prevozniki v različnih vrstah prometa.
7. člen
(ravnanje ob stavki)
(1) Med stavko morajo železniški delavci v skladu s predpisi o varnosti železniškega prometa, zagotavljati minimalni obseg prevoznih storitev v železniškem prometu, s katerim se zagotavlja varnost ljudi in premoženja in so nenadomestljiv pogoj za delo pravnih in fizičnih oseb ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. S kolektivno pogodbo za dejavnost železniškega prometa in z dogovorom, sklenjenim na njeni podlagi, se določijo elementi za izdelavo voznega reda ter način dela med stavko.
(2) Med stavko morajo delavci opravljati tudi prevozne storitve v železniškem prometu za obrambo, zaščito in reševanje oziroma dela, ki so potrebna, da se med naravno in drugo nesrečo rešijo človeška življenja in premoženje.
(3) Stavka, ki se izvaja skladno s predpisi, kolektivno pogodbo in na njeni podlagi sklenjenim dogovorom, se ne šteje za posebne razmere v gospodarstvu v smislu 8. člena tega zakona.
8. člen
(ravnanje ob posebnih razmerah)
(1) Ob posebnih razmerah, ki jih ugotovi vlada (naravne in druge nesreče, motnje v gospodarstvu ipd.), lahko ta določi prednostne prevozne storitve v železniškem prometu.
(2) Vlada lahko pooblasti ministra, pristojnega za promet, da v primerih iz prejšnjega odstavka določi vlake, ki morajo voziti, in delo, ki mora biti v zvezi s tem opravljeno, pri čemer mora ob naravnih in drugih nesrečah upoštevati odločitve organov, ki vodijo zaščito, reševanje in pomoč.
(3) V vojnem ali izrednem stanju lahko minister, pristojen za promet, določi način dela pri prevoznikih in tistih pravnih osebah, ki opravljajo gospodarsko javno službo v železniškem prometu.
III. ŽELEZNIŠKA INFRASTRUKTURA
1. Javna železniška infrastruktura
9. člen
(status javne železniške infrastrukture in upravljanje)
(1) Javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.
(2) Javna železniška infrastruktura je grajeno javno dobro v lasti države in se uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(3) Železniški promet na javni železniški infrastrukturi se odvija pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo varnost železniškega prometa. Prevozne storitve v železniškem prometu morajo biti opravljene skladno s predpisi, ki urejajo javni prevoz potnikov in blaga.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je na javni železniški infrastrukturi mogoče pridobiti služnost napeljevanja vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovoda, služnost prehoda ter pravico do uporabe na podlagi zakupa ali najema. Pogodbe o služnosti in zakupno ali najemno pogodbo sklepa z uporabnikom upravljavec.
(5) Država lahko zaradi javne koristi del javne železniške infrastrukture izroči v uporabo lokalni skupnosti, ki to javno infrastrukturo potrebuje za zadovoljevanje potreb prebivalcev svojega območja po javnem prevozu ali zadovoljevanje potreb svojega gospodarstva, ki ga prevoznik noče ali ne more zagotoviti. Javna železniška infrastruktura v tem primeru ostane državna last, država in lokalna skupnost pa s pogodbo, ki jo v posameznem primeru v imenu države na podlagi pooblastila vlade sklene upravljavec, uredita medsebojna razmerja zlasti v zvezi z vzdrževanjem javne železniške infrastrukture in vodenjem prometa na njej ter zagotavljanjem prometne varnosti.
10. člen
(sestavni deli javne železniške infrastrukture)
Sestavni deli javne železniške infrastrukture so:
– zemljišča, na katerih je zgrajena javna železniška infrastruktura in zemljišča, ki so namenjena njeni funkcionalni rabi;
– tiri in progovno telo, zlasti nasipi, useki, drenaže, odvodni jarki in kanali, obložni zidovi, nasadi za zaščito pobočij itd.;
– zgornji ustroj zlasti tirnice, vodilne tirnice, pragovi, vezni in pritrdilni material, greda, vključno s tamponskim slojem, kretnice, križišča, okretnice in prenosnice (razen tistih, ki so izključno namenjene lokomotivam);
– potniški peroni;
– tovorne klančine, dostopne poti, zidne ograje, žive meje, palisade, protipožarni pasovi, naprave za ogrevanje kretnic, snegolovi;
– grajeni objekti, zlasti mostovi, prepusti, nadhodi, predori, galerije, podporni in oporni zidovi ter objekti za zaščito pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne naprave;
– nivojski prehodi, vključno z napravami za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu;
– dostopne poti za potnike in dovoz blaga;
– signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave na odprti progi, na železniških in ranžirnih postajah, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave, tirne zavore;
– električna razsvetljava, namenjena varnemu železniškemu prometu;
– naprave za pretvorbo in prenos električne energije kot pogonske energije za vleko vlakov, zlasti elektro-napajalne postaje, energetski vodi od elektro-napajalnih postaj do vozne mreže, vozna mreža z nosilno konstrukcijo;
– zgradbe, namenjene vodenju železniškega prometa, in zgradbe, ki se uporabljajo za neposredno opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja obstoječe javne železniške infrastrukture;
– ranžirne postaje s pripadajočimi napravami.
(2) Sestavni deli javne železniške infrastrukture niso popravljalni tiri (tiri za popravilo železniških vozil in odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov), tiri v lokomotivskih depojih in garažni tiri.
11. člen
(gospodarska javna služba vzdrževanja javne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega prometa)
(1) Vzdrževanje javne železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa na njej je obvezna gospodarska javna služba.
(2) Gospodarsko javno službo iz prejšnjega odstavka opravlja upravljavec na podlagi pogodbe o opravljanju gospodarske javne službe.
(3) Vzdrževanje javne železniške infrastrukture obsega predvsem izvajanje oziroma organiziranje:
– rednih vzdrževalnih del, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost; v redna vzdrževalna dela sodi tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, ki pomeni zamenjavo komponent pri preventivnem in korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo identično funkcijo in enako delujejo ter nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema;
– vzdrževalnih del v javno korist, namenjenih zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, s katerimi se izboljšajo prometno-tehnične in varnostne lastnosti javne železniške infrastrukture ali gradijo pomožni objekti in naprave javne železniške infrastrukture, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa ter s katerimi se ne posega zunaj območja progovnega pasu;
– investicijskih vzdrževalnih del, ki se izvajajo na daljša časovna obdobja in obsegajo izvedbo popravil ali večjih obnovitvenih del na podsistemu ali delu podsistema, s katerimi se ne spreminja celotno delovanje podsistema ali njegova namembnost.
(4) Vodenje železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi obsega predvsem:
– vodenje prometa vlakov;
– izdelavo in izvajanje voznega reda omrežja;
– opravljanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih;
– nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
– obveščanje varnostnega organa o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo, in obveščanje Prometnega inšpektorata Republike Slovenije o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu.
(5) Vlada z uredbo določi način opravljanja gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena in z upravljavcem sklene pogodbo iz drugega odstavka tega člena.
11.a člen
(gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo)
(1) Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo izvaja upravljavec na podlagi pogodbe, ki jo sklene z vlado.
(2) Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo obsega predvsem:
– pripravo predloga načrta vzdrževanja obstoječe javne železniške infrastrukture;
– pripravo predloga načrta investicij v javno železniško infrastrukturo;
– pripravo strokovnih podlag za nove razvojne projekte železniške infrastrukture;
– sklepanje pravnih poslov povezanih z gospodarjenjem z javno železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena.
Prihodki ustvarjeni z gospodarjenjem iz četrte alinee tega odstavka se namensko uporabijo za vzdrževanje javne železniške infrastrukture.
11.b člen
(druge naloge upravljavca)
Upravljavec poleg nalog iz 11. in 11.a člena tega zakona opravlja še naslednje naloge:
– nadzor nad investicijskimi deli zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa;
– izdajo soglasij za posege v progovni in varovalni progovni pas v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
– izdelavo in objavo programa omrežja;
– pobiranje uporabnine;
– upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji.
12. člen
(odvzem statusa grajenega javnega dobra)
(1) Delu javne železniške infrastrukture se lahko odvzame status grajenega javnega dobra le, če ni več potreben za odvijanje javnega železniškega prometa ter opravljanje prevoznih storitev v javnem železniškem prometu.
(2) Če je delu javne železniške infrastrukture odvzet status grajenega javnega dobra, odloča o njegovi namembnosti vlada.
13. člen
(nacionalni program in vodenje investicij)
(1) Cilji in naloge strategije razvoja železniškega prometa, investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture se natančneje določijo v nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program), ki ga na predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije za obdobje najmanj petih let.
(2) Z nacionalnim programom se v zvezi z investicijami v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanjem javne železniške infrastrukture podrobneje določijo vrstni red prednostnih nalog investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničevanja posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na prometno-političnih in razvojnih ciljih ob upoštevanju objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih merilih.
(3) Na podlagi nacionalnega programa, na predlog ministrstva, sprejme vlada letni načrt investicij v javno železniško infrastrukturo in letni načrt vzdrževanja javne železniške infrastrukture za koledarsko leto. O uresničevanju letnega načrta poroča vlada Državnemu zboru Republike Slovenije po izteku obdobja, za katero je bil sprejet.
(4) Letni načrt investicij v javno železniško infrastrukturo in letni načrt vzdrževanja javne železniške infrastrukture pripravi ministrstvo na predlog upravljavca.
(5) Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, kot organ v sestavi ministrstva s sedežem v Mariboru, opravlja naloge vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo, ki obsegajo zlasti naslednje:
– pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa;
– organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije v skladu s predpisi.
14. člen
(javno zasebno partnerstvo za razvoj javne železniške infrastrukture)
(1) Gradnja in dogradnja javne železniške infrastrukture, predvidena z nacionalnim programom razvoja železniške infrastrukture, se lahko zagotovi tudi v obliki javno zasebnega partnerstva, skladno z določili zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo in tega zakona. V tem primeru mora biti pod enakimi pogoji zagotovljen prost dostop do železniške infrastrukture in stopnja varnosti železniškega prometa kot velja za obstoječo javno železniško infrastrukturo.
(2) V javno zasebnem partnerstvu, katerega predmet je dogradnja obstoječega železniškega omrežja ali gradnja nove proge, se zagotavlja funkcija upravljavca javne železniške infrastrukture tako, da koncesionar v obdobju koncesije, prevzame odgovornost za poslovne učinke gospodarjenja in za poslovno tveganje v zvezi s predmetom koncesije. Upravljavec iz prvega odstavka 27.c člena zakona, pa v imenu in za račun koncesionarja prevzame odgovornost za izvajanje funkcije upravljavca iz 11. člena tega zakona, če to funkcijo izvaja pod ekonomsko primerljivimi pogoji, konkurenčno in v skladu z normativi za izvajanje tovrstnih storitev na evropskem trgu.
(3) Vlada v aktu o javno-zasebnem partnerstvu na predlog ministrstva določi predmet javno-zasebnega partnerstva, uredi pravice in obveznosti koncesionarja javno-zasebnega partnerstva ter določi predviden način financiranja javno-zasebnega partnerstva in druga finančna razmerja.
(4) V primeru, da upravljavec iz prvega odstavka 27.c člena ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, lahko vlada v okviru predmeta javno-zasebnega partnerstva iz drugega odstavka določi, da izvajalec javno zasebnega partnerstva opravlja obvezne gospodarske službe iz 11. člena tega zakona, razen nalog iz četrtega odstavka tega člena, naloge iz 11.a člena tega zakona ter naloge upravljavca iz 11.b člena tega zakona, razen nalog iz druge alinee tega člena.
2. Pristop na javno železniško infrastrukturo, licence za izvajanje prevoznih storitev, varnostna spričevala in varnostna pooblastila
15. člen
(dodelitev vlakovne poti)
(1) Prevoznik lahko opravlja vožnjo na javni železniški infrastrukturi, če je njemu ali drugemu prosilcu, za katerega opravlja prevoz, odobrena vlakovna pot. Brez dodeljene vlakovne poti pristop na javno železniško infrastrukturo ni dovoljen.
(2) Pravice do uporabe vlakovne poti, ki je dodeljena prosilcu, ni mogoče prenesti na drugo osebo.
(3) Če prevoznik uporablja vlakovno pot, ki je bila dodeljena prosilcu, ki ni prevoznik, za izvajanje njegove poslovne dejavnosti, se to ne šteje za prenos pravice uporabe.
(4) Agencija mora o zahtevi za dodelitev vlakovne poti, ki jo je prejela od prosilca ali ji jo je poslal pristojni organ države, na ozemlju katere je izhodiščna točka določene prevozne storitve v železniškem prometu, odločiti najkasneje v 60 dneh od prejema popolne vloge. V postopku dodeljevanja vlakovne poti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odločbo agencije lahko prosilec vloži pritožbo na regulatorni organ. Vloga, ki je bila zavrnjena zaradi nezadostnih infrastrukturnih zmogljivosti, se ponovno prouči ob naslednji prilagoditvi voznega reda omrežja, če tako zahteva prosilec. Zainteresiranim strankam morajo biti na voljo datumi teh prilagoditev. Agencija praviloma dodeljuje vlakovne poti enkrat letno ob pripravi novega voznega reda omrežja za naslednje vozno-redno obdobje.
(5) Agencija lahko dodeli prosilcu vlakovno pot, če je zagotovljena vzajemnost obravnave prevoznikov z državo, kjer je registriran prosilec, in če je:
a) za dostop in tranzit:
– prosilec prevoznik registriran v Republiki Sloveniji;
– prosilec mednarodno poslovno združenje, katerega član ima sedež v Republiki Sloveniji;
b) za tranzit:
– prosilec mednarodno poslovno združenje, katerega člani imajo svoj sedež v drugih državah, članicah Evropske unije, združenje pa izvaja mednarodni prevoz med državami, članicami Evropske unije, in potrebuje vlakovno pot za tranzit čez območje Republike Slovenije;
c) za dostop:
– prosilec prevoznik, ki opravlja prevozne storitve v mednarodnem kombiniranem prevozu;
– prosilec prevoznik, ki opravlja prevoz blaga v mednarodnem prometu po progah čezevropskega železniškega omrežja za tovorni promet (TERFN);
– prosilec prevoznik, ki opravlja prevozne storitve v mednarodnem prevozu blaga.
(6) Pri dodeljevanju vlakovne poti mora agencija upoštevati naslednje kriterije:
– obseg storitev;
– čim večjo izkoriščenost javne železniške infrastrukture;
– pokritje stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja prometa na njej z uporabnino;
– obseg dodatnih storitev, ki jih bo potreboval prevoznik;
– ponujena jamstva za dobro izvedbo prevoznih storitev v železniškem prometu na zaprošeni vlakovni poti;
– druge elemente, ki vplivajo na gospodarno upravljanje javne železniške infrastrukture.
(7) Prevoznik, ki mu je dodeljena vlakovna pot, opravlja prevoz v javnem železniškem prometu skladno s predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu. S pogodbo, ki vsebuje splošne, tehnične in finančne določbe, prevoznik in upravljavec natančneje uredita medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem tehničnih in drugih pogojev varnosti železniškega prometa in plačevanjem uporabnine. Določbe pogodb, ki jih sklepa upravljavec s prevozniki, morajo biti nediskriminacijske.
(8) Vlada določi način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz šestega odstavka tega člena.
(9) Prevozniki Evropske skupnosti imajo prost dostop do javnega železniškega omrežja v Republiki Sloveniji, z namenom opravljanja vseh vrst storitev prevoza blaga.
(10) Dostop po tirih do terminalov, vključno z opravljanjem storitev v njih, in dostop do pristanišč, povezanih z železniškimi dejavnostmi iz tega člena, ki jih uporablja ali bi jih lahko uporabljal en ali več končnih odjemalcev, se nediskriminatorno in pregledno zagotovi vsem prevoznikom v železniškem prometu. Zahteve prevoznika po dostopu pa se lahko omejijo samo, če za to obstajajo druge rešitve na železnici, ki so izvedljive pod tržnimi pogoji.
(11) Za uporabo javne železniške infrastrukture prevoznik upravljavcu plačuje uporabnino. Uporabnina je namenjena kritju stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(12) Kriteriji, na podlagi katerih se določi uporabnina za uporabo javne železniške infrastrukture, so:
– stroški vzdrževanja in dograditev javne železniške infrastrukture;
– uporabnina prometne infrastrukture v drugih prometnih podsistemih, predvsem v cestnem prometu;
– dolžina omrežja javne železniške infrastrukture, ki ga uporablja prevoznik;
– število vozil, s katerimi vozi prevoznik po omrežju iz prejšnje alinee;
– stroški energije;
– vlakovni kilometri;
– brutotonski kilometri;
– vrsta prevoznih sredstev, ki jih prevoznik izvaja na omrežju iz tretje alinee;
– čas uporabe omrežja iz tretje alinee;
– hitrost vlaka;
– smeri prevoza;
– kategorija vlaka in
– količinski popusti.
(13) Na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka določi višino uporabnine agencija.
(14) Z uredbo vlada predpiše vrednotenje kriterijev za določanje višine uporabnine, varščine, postopek poračunavanja varščine in uporabnine, način plačevanja in evidentiranja vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad plačevanjem ter sankcioniranje neplačevanja uporabnine.
16. člen
(pogoji za pridobitev licence)
(1) Za licenco lahko zaprosi prevoznik, ki je za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu registriran v Republiki Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ni v stečajnem postopku;
– da član njegovega poslovodstva ni bil obsojen na zaporno kazen v trajanju enega leta ali več, zaradi storitve kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa, kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost ali kaznivega dejanja zoper zdravje ljudi;
– da izpolnjuje zahteve, ki se nanašajo na njegovo finančno sposobnost in strokovno usposobljenost;
– ter da je zmožen kriti morebitno odškodnino, ki izhaja iz odškodninske odgovornosti, ki bi nastala pri opravljanju njegove dejavnosti.
(2) Zahteve v zvezi s finančno sposobnostjo so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da bo v obdobju dvanajstih mesecev lahko izpolnjeval svoje obveznosti iz naslova dejavnosti, za katero želi pridobiti licenco.
(3) Zahteve, ki se nanašajo na strokovno usposobljenost, so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da ima vzpostavljeno organiziranost upravljanja, ki zagotavlja ustrezna znanja oziroma izkušnje, potrebna za varen in zanesljiv nadzor obratovanja in nadzor nad postopki, katerih vrsta je opredeljena v licenci.
(4) Prevoznik izkaže, da je zmožen kriti morebitno odškodninsko odgovornost iz naslova škode, ki bi jo utrpeli potniki, prtljaga, tovor, pošta ali tretje osebe, ki bi lahko nastala pri opravljanju njegove dejavnosti tako, da dokaže, da je ustrezno zavarovan za kritje svoje odgovornosti v primeru nesreče.
(5) Licenco izda oziroma podaljša agencija.
(6) Prevoznik, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon, je upravičen do dodelitve licence za opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu. Licenco si je prevoznik dolžan pridobiti za tiste prevozne storitve, ki jih želi izvajati.
(7) Licenca sama po sebi imetniku ne daje pravice dostopa do javne železniške infrastrukture.
(8) Vlada z uredbo predpiše, kako se ugotavlja izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena, postopek za ugotavljanje pogojev za začasen odvzem, preklic veljavnosti ali podaljšanje licence in postopek obveščanja tujih licenčnih organov, če njen nosilec v naši državi krši pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati.
17. člen
(veljavnost licence)
(1) V Republiki Sloveniji veljajo licence, ki jih izdaja agencija. Veljajo tudi licence, ki jih izdajajo licenčni organi držav članic Evropske skupnosti.
(2) Licenca velja toliko časa, dokler prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve, ki jih predpisuje ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
(3) Če agencija, resno dvomi, ali imetnik licence izpolnjuje pogoje in zahteve za podelitev licence, določene v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, lahko kadar koli preveri, ali jih dejansko izpolnjuje.
(4) Če agencija ugotovi, da imetnik licence ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence, licenco začasno odvzame, ali prekliče njeno veljavnost in jo odvzame.
(5) Če se utemeljeno sumi, da imetnik licence, ki mu je licenco izdal pristojni organ druge države, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence, mora agencija, o tem nemudoma obvestiti licenčni organ druge države, ki je licenco izdal.
(6) Če so podani razlogi za odvzem licence, ker niso izpolnjeni pogoji, ki se nanašajo na zagotovitev finančnih sposobnosti, kot so opredeljene v drugem odstavku prejšnjega člena, je agencija nosilcu ne odvzame pod pogojem, da varnost prometa ni ogrožena. Če nosilec v šestih mesecih od ugotovitve dejstev iz prejšnjega stavka ne zagotovi pogojev, kot jih za njegovo finančno sposobnost predpisuje ta zakon, mu agencija licenco odvzame.
(7) Če imetnik licence preneha z izvajanjem prevoznih storitev v železniškem prometu za šest mesecev ali jih ne začne izvajati šest mesecev po dodelitvi licence, mu lahko agencija naloži, da licenco predloži zaradi ponovnega ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in jo začasno odvzame.
(8) Če prosilec začenja z dejavnostjo izvajanja prevoznih storitev v železniškem prometu, lahko zaprosi za določitev roka, daljšega od roka, določenega v prejšnjem odstavku. Agencija lahko prosilcu ob upoštevanju posebne narave storitev, ki jih bo izvajal, rok podaljša.
(9) O statusnih spremembah mora imetnik licence najkasneje v osmih dneh po prejemu sklepa registrskega sodišča obvestiti agencijo. Agencija, predvsem če gre za združitev ali prevzem, odloči, da mora imetnik za licenco ponovno zaprositi. Od vložitve zahteve za licenco do odločitve agencije lahko imetnik opravlja prevozne storitve v železniškem prometu v obsegu, kot mu to dovoljuje veljavna licenca, razen če agencija zaradi ogrožanja varnosti prometa prekliče veljavnost dosedanje licence.
(10) Če namerava imetnik licence pomembneje spremeniti ali razširiti svojo dejavnost, mora zaprositi za novo licenco.
(11) Če agencija prevozniku licenco začasno odvzame, prekliče njeno veljavnost ali izda novo licenco oziroma podaljša njeno veljavnost, mora nemudoma o tem obvestiti Komisijo Evropske skupnosti.
18. člen
(pogoji in postopek za pridobitev varnostnega spričevala)
(1) Za vožnjo po progah železniškega omrežja v Republiki Sloveniji mora prevoznik pridobiti varnostno spričevalo. Prevozniku, ki želi prvič registrirati svojo dejavnost v Republiki Sloveniji izda varnostno spričevalo agencija. V varnostnem spričevalu morata biti navedeni vrsta in obseg storitev v železniškem prometu.
(2) Varnostno spričevalo lahko velja za celotno ali samo za določeni del železniškega omrežja Republike Slovenije.
(3) Varnostno spričevalo je dokaz, da je prevoznik vzpostavil svoj sistem varnega upravljanja in da izpolnjuje zahteve tehničnih specifikacij o interoperabilnosti (v nadaljnjem besedilu: TSI) ter druge zahteve zakonodaje Evropske Skupnosti in nacionalnih predpisov o varnosti železniškega prometa.
(4) Varnostno spričevalo je sestavljeno iz:
– spričevala, s katerim prevoznik dokaže, da izvaja sistem varnega upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa in
– spričevala, s katerim se potrjuje, da je prevoznik sprejel ustrezne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje posebnih zahtev za varnost železniškega prometa na določenem omrežju. Zahteve lahko vključujejo uporabo TSI in nacionalnih varnostnih predpisov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati osebje in dovoljenje za začetek obratovanja tirnih vozil, ki jih uporablja prevoznik v železniškem prometu.
(5) Za pridobitev spričevala iz druge alinee prejšnjega odstavka, mora prosilec predložiti naslednje dokumente:
– dokumentacijo v zvezi s TSI ali deli TSI, nacionalnimi varnostnimi prepisi in drugimi predpisi, ki veljajo za njegove dejavnosti, njegovim osebjem in tirnimi vozili ter dokumente, iz katerih je razvidno na kakšen način njegov sistem varnega upravljanja zagotavlja skladnost s TSI ali nacionalnimi varnostnimi predpisi;
– dokumentacijo v zvezi s kategorijami izvršilnega osebja, vključno z dokazilom, da v celoti izpolnjujejo zahteve iz TSI ali nacionalnih predpisov ter da so pravilno potrjeni;
– dokumentacijo v zvezi s tipi tirnih vozil, ki obratujejo, vključno z dokazilom, da v celoti izpolnjujejo zahteve iz TSI ali nacionalnih predpisov in da so pravilno potrjeni.
Da bi se preprečilo podvajanje dela in zmanjšalo število informacij, se predloži samo povzetek dokumentacije v zvezi z elementi, ki so v skladu s TSI in drugimi zahtevami iz direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES z njunimi spremembami.
(6) Spričevalo, izdano v skladu s prvo alineo četrtega odstavka tega člena v državi članici Evropske skupnosti, je za enake storitve veljavno tudi v Republiki Sloveniji.
(7) V primeru, da namerava prevoznik v Republiki Sloveniji izvajati dodatne storitve v železniškem prometu, mu agencija izda dodatno nacionalno spričevalo v skladu z drugo alineo četrtega odstavka tega člena.
(8) Varnostno spričevalo velja največ 5 let in se ga lahko na vlogo prevoznika podaljša. Varnostno spričevalo se delno ali v celoti dopolni, kadar se bistveno spremenita vrsta ali obseg dejavnosti.
(9) Imetnik varnostnega spričevala nemudoma obvesti agencijo o vseh pomembnih spremembah pogojev za tisti del spričevala, ki se spreminja. Poleg tega imetnik obvesti agencijo vselej, kadar zaposli novo kategorijo osebja ali začne uporabljati nove vrste tirnih vozil.
(10) Agencija lahko zahteva, da se določeni del varnostnega spričevala revidira, ko se bistveno spremeni varnostni regulativni okvir. Če agencija ugotovi, da imetnik varnostnega spričevala ne izpolnjuje več pogojev za izdano spričevalo, lahko prekliče veljavnost spričevala iz prve oziroma druge alinee četrtega odstavka tega člena, pri čemer mora obrazložiti razloge za svojo odločitev. Agencija o preklicu veljavnosti dodatnega nacionalnega spričevala, izdanega v skladu s sedmim odstavkom tega člena, nemudoma obvesti varnostni organ države članice, ki je izdal spričevalo iz prve alinee četrtega odstavka tega člena. Prav tako mora agencija preklicati veljavnost varnostnega spričevala, če je očitno, da ga imetnik v letu po njegovi izdaji ni uporabljal v skladu z namenom, zaradi katerega je bilo izdano.
(11) Agencija obvesti Evropsko železniško agencijo v roku enega meseca o varnostnih spričevalih iz prve alinee četrtega odstavka tega člena, ki so bila izdana, podaljšana, dopolnjena ali je bila preklicana njihova veljavnost. V obvestilu navede ime in naslov prevoznika, datum izdaje, obseg in veljavnost varnostnega spričevala ter, v primeru preklica veljavnosti, razloge za svojo odločitev.
18.a člen
(dostop do sredstev za usposabljanje)
(1) Vsi prevozniki v železniškem prometu, ki predložijo vlogo za varnostno spričevalo, imajo enakopraven in nediskriminatoren dostop do sredstev za usposabljanje vlakovnega osebja, kadar je to usposabljanje potrebno za izpolnitev pogojev za pridobitev varnostnega spričevala.
(2) Ponujene storitve glede dostopa do sredstev za usposabljanje morajo vključevati usposabljanje v zvezi s poznavanjem prog, operativnimi pravili in postopki, sistemom signalizacije, in sistemom upravljanja – nadzora in vodenja prometa ter intervencijskih postopkov v primeru resnih nesreč, nesreč in incidentov, ki se izvajajo na teh progah.
(3) Upravljavci železniške infrastrukture in njihovo izvršilno osebje imajo enakopraven in nediskriminatoren dostop do sredstev za usposabljanje.
(4) Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena se zaključi z izpitom in podelitvijo spričevala o uspešno zaključenem usposabljanju, če je tako usposobljeno vlakovno osebje pogoj za pridobitev varnostnega spričevala.
(5) Agencija zagotovi, da so pri usposabljanju izpolnjene varnostne zahteve iz TSI ali nacionalnih varnostnih predpisov.
(6) Če so sredstva za usposabljanje dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja samo en prevoznik ali upravljavec, so sredstva in storitve dostopne tudi drugim prevoznikom po primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje profitno maržo.
(7) Pri zaposlovanju novega vlakovnega osebja in drugih izvršilnih železniških delavcev mora prevoznik upoštevati tudi usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje, pridobljene pri drugih prevoznikih. V ta namen mora biti temu osebju omogočen dostop do dokumentov, ki izkazujejo usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje ter pridobitve in pošiljanje kopij le-teh.
(8) V vsakem primeru je vsak prevoznik v železniškem prometu in upravljavec odgovoren za raven usposobljenosti in kvalifikacij svojega izvršilnega osebja.
18.b člen
(podeljevanje varnostnega pooblastila upravljavcu železniške infrastrukture)
(1) Za upravljanje javne železniške infrastrukture mora upravljavec pridobiti varnostno pooblastilo, ki mu ga izda agencija.
(2) Varnostno pooblastilo vsebuje:
– overitev, ki potrjuje, da upravljavec izvaja sistem varnega upravljanja javne železniške infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
– overitev, ki potrjuje, da upravljavec izpolnjuje posebne zahteve, potrebne za varno načrtovanje, vzdrževanje in delovanje železniške infrastrukture, vključno z vzdrževanjem signalnovarnostnih naprav in vodenjem prometa.
(3) Varnostno pooblastilo velja največ pet let in se ga lahko na vlogo upravljavca podaljša. Varnostno pooblastilo se delno ali v celoti dopolni vselej, kadar se bistveno spremenijo železniška infrastruktura ali načela za njeno delovanje in vzdrževanje. Imetnik varnostnega pooblastila brez odlašanja obvesti agencijo o vseh navedenih spremembah.
(4) Agencija lahko zahteva, da se določeni del varnostnega pooblastila revidira, ko se bistveno spremeni varnostno regulativni okvir.
(5) Če agencija ugotovi, da imetnik varnostnega pooblastila ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev za pooblastilo, ki ga je izdala, prekliče veljavnost pooblastila, pri čemer mora utemeljiti razloge za svojo odločitev.
(6) Agencija v enem mesecu obvesti Evropsko železniško agencijo o varnostnih pooblastilih, ki so izdana, podaljšana, spremenjena ali je bila preklicana njihova veljavnost. V obvestilu navede ime in naslov upravljavca, datum izdaje, obseg in veljavnost varnostnega pooblastila ter, v primeru preklica veljavnosti, razloge za svojo odločitev.
18.c člen
(zahteve v zvezi s podeljevanjem varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila)
(1) Agencija odloči o vlogi za varnostno spričevalo ali varnostno pooblastilo brez odlašanja najkasneje pa v štirih mesecih po posredovanju vseh potrebnih informacij in dodatnih informacij, ki jih zahteva agencija. Prosilec mora zahtevane dodatne informacije posredovati nemudoma.
(2) Zaradi olajšanja ustanavljanja novih prevoznikov v železniškem prometu in predložitve vlog prevoznikov iz drugih držav članic Evropske skupnosti, agencija izda podrobna navodila o tem, kako pridobiti varnostno spričevalo. V teh navodilih navede vse zahteve in prosilcu nudi na razpolago vse potrebne dokumente.
(3) Posebna navodila se izdajo za prevoznike v železniškem prometu, ki zaprosijo za varnostno spričevalo v zvezi s storitvami na določenem omejenem delu železniške infrastrukture, pri čemer je treba posebej navesti predpise, ki veljajo za ta del.
(4) Navodila za predložitev vloge, ki opisujejo in pojasnjujejo zahteve za varnostna spričevala in navajajo dokumente, ki jih je treba predložiti, so prosilcem na voljo brezplačno. Vse vloge za varnostna spričevala se predložijo v jeziku, ki ga določi agencija.
(5) Vlada predpiše način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za podelitev varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila in postopek za njuno izdajo.
(6) O pritožbah zoper odločbe agencije o dodelitvi varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila odloča ministrstvo.
18.d člen
(naloge regulatornega organa)
(1) Regulatorni organ odloča o pritožbah povezanih s:
– programom omrežja;
– v programu omrežja vsebovanimi merili;
– dodeljevanjem vlakovnih poti;
– določanjem in zaračunavanjem uporabnin;
– izdajanjem licenc, pa tudi o drugih vprašanjih, ki so ključnega pomena za enakopravno uporabo javne železniške infrastrukture;
– dostopom do javne železniške infrastrukture v skladu z 10. členom Direktive Sveta 91/440/EGS.
(2) Regulatorni organ opravlja tudi naslednje naloge:
– na zahtevo prosilca da predhodno soglasje k okvirni pogodbi za uporabo javne železniške infrastrukture;
– da soglasje k nadaljnjemu zaračunavanju uporabnine v skladu s tretjim odstavkom 26. člena Direktive 2001/14/ES;
– nadzoruje pogajanja o višini uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture in prepove nadaljnja pogajanja v kolikor ugotovi, da se z njimi kršijo določbe tega zakona ali drugi predpisi izdani na njegovi podlagi.
(3) Regulatorni organ mora biti organizacijsko, finančno, pravno in pri odločanju neodvisen od upravljavca železniške infrastrukture, organa za zaračunavanje uporabnine, organa za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in od prosilcev.
(4) Če regulatorni organ sam ugotovi, da je bila kršena svobodna konkurenca na področjih iz tega člena, z odločbo odredi potrebne ukrepe za vzpostavitev svobodne konkurence ali prepove določena ravnanja, ki omejujejo svobodno konkurenco.
(5) Prosilec ima pravico vložiti pritožbo pri regulatornem organu, če meni, da je bil nepravično obravnavan, diskriminiran ali kako drugače oškodovan, še zlasti proti odločitvam upravljavca in prevoznika v železniškem prometu.
(6) Regulatorni organ zagotavlja, da so uporabnine za uporabo železniške infrastrukture v skladu s poglavjem II Direktive 2001/14/ES nediskriminatorne. Pogajanja o višini uporabnin za uporabo železniške infrastrukture med prosilci in organom, ki določa uporabnino so dovoljena le v primeru, če se izvajajo pod nadzorom regulatornega organa, ki posreduje takoj, ko je verjetno, da bodo pogajanja kršila določbe tega zakona.
(7) Regulatorni organ ima pravico od agencije, upravljavca, prosilcev in vsake prizadete tretje stranke, zahtevati potrebne informacije, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih nalog navedenih v tem členu. Te informacije mu morajo biti predložene takoj.
(8) Regulatorni organ odloči o vsaki pritožbi in sprejme ukrepe za ureditev razmer najpozneje v dveh mesecih po prejemu vseh potrebnih informacij za odločitev. Odločitev regulatornega organa je dokončna in zavezujoče za vse stranke v postopku. Zoper odločbe regulatornega organa je dopusten upravni spor.
(9) Regulatorni organ lahko zahteva od agencije, da popravi splošne akte, če meni, da so z njimi kršena načela, ki zagotavljajo enakopravno obravnavo vseh uporabnikov javne železniške infrastrukture ter zemljišč in objektov splošnega pomena za odvijanje železniškega prevoza.
(10) Regulatorni organ pri odločanju o posamičnih upravnih zadevah iz svoje pristojnosti, postopa v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.
(11) Naloge regulatornega organa opravlja ministrstvo, pristojno za promet.
3. Sprememba namembnosti zemljišč
19. člen
(odškodnina za spremembo namembnosti zemljišč, potrebnih za gradnjo javne železniške infrastrukture)
Vlada lahko na predlog ministra, pristojnega za promet, zniža ali oprosti plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je prihodek proračuna države, če gre za zemljišče, potrebno za gradnjo ali rekonstrukcijo javne železniške infrastrukture.
20. člen
(črtan)
IV. JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET
21. člen
(javna agencija za železniški promet in njene naloge)
(1) Za opravljanje nalog iz tega člena, vlada ustanovi javno agencijo za železniški promet.
(2) Agencija izdaja za izvrševanje javnih pooblastil splošne akte, ki urejajo pravna razmerja na njenem delovnem področju in se nanašajo zlasti na uradne evidence agencije, zbiranje in dajanje podatkov z njenega delovnega področja in druga vprašanja, ki se nanašajo na izpolnjevanje nalog agencije. Agencija na prvi stopnji izdaja upravne odločbe na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu, ki jih do njene ustanovitve izdaja ministrstvo.
(3) Agencija opravlja naloge za zagotovitev nediskriminatornega pristopa do železniške infrastrukture, kar vključuje:
– dodeljevanje vlakovnih poti;
– določanje uporabnine;
– zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti;
– zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa;
– dodeljevanje, preklic ali začasen odvzem licenc;
– nadzor nad veljavnostjo licenc, odobrenimi vlakovnimi potmi ter izpolnjevanjem pogojev v zvezi s tem;
– sprejem voznega reda omrežja.
Naloge iz prve in druge alinee opravlja samostojna notranja organizacijska enota agencije, ki ni povezana z opravljanjem nalog varnostnega organa.
(4) Agencija opravlja tudi naslednje naloge:
– naloge varnostnega organa;
– izvajanje ukrepov v zvezi z uporabo TSI.
(5) Agencija pri odločanju o posamičnih upravnih zadevah iz svoje pristojnosti postopa v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.
(6) Za zagotovitev neodvisnosti agencije od upravljavca in prevoznikov, člani sveta agencije ne smejo biti osebe zaposlene pri upravljavcu ali prevozniku ali osebe, za katere obstaja zaradi njihovih povezav z upravljavcem ali prevozniki možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih zasleduje agencija. Z aktom o ustanovitvi agencije se določijo natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani sveta agencije.
21.a člen
(financiranje agencije in njenih nalog)
(1) Agencija se financira iz državnega proračuna in iz lastnih prihodkov.
(2) Prihodki agencije so:
– plačila stroškov postopkov za dodeljevanje licenc, varnostnih spričeval, varnostnih pooblastil in drugih posamičnih aktov z delovnega področja agencije;
– drugi prihodki.
V. FINANCIRANJE
22. člen
(financiranje gospodarskih javnih služb in razvoja javne železniške infrastrukture)
(1) Sredstva za izvajanje javne gospodarske službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu se zagotavljajo s prodajo storitev in iz državnega proračuna, ali proračuna lokalne skupnosti.
(2) Sredstva za izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenje prometa na njej, ter drugih nalog upravljavca iz 11.a in 11.b člena tega zakona se zagotavljajo iz državnega proračuna ter iz drugih virov, če tako določa zakon.
(3) Sredstva za investicije v javno železniško infrastrukturo in sredstva za vzdrževalna dela v javno korist se zagotavljajo iz državnega proračuna, lahko pa se zagotavljajo tudi s sredstvi vlaganj domačih in tujih oseb in iz drugih virov skladno z zakonom.
(4) Sredstva za nadomestilo stroškov iz 4. člena tega zakona zagotavlja prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v mednarodnem železniškem prometu in/ali prevoz blaga, država iz proračuna.
VI. REORGANIZACIJA
(črtano)
23. člen
(črtan)
VI. VARNOSTNI ORGAN, PREISKOVALNI ORGAN IN INŠPEKCIJSKI NADZOR
24. člen
(varnostni organ)
(1) Varnostni organ opravlja naslednje naloge:
– izdajo, preklic ali začasen odvzem varnostnih spričeval prevoznikom;
– izdajo, preklic ali začasen odvzem varnostnih pooblastil upravljavcu;
– nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za pridobitev varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil;
– izdaja dovoljenj za začetek obratovanja strukturnih podsistemov, ki prestavljajo vseevropski železniški sistem, v skladu s 14. členom Direktive 96/48/ES in s 14. členom Direktive 2001/16/ES in redno preverjanje ali ti podsistemi obratujejo in se vzdržujejo v skladu z bistvenimi zahtevami;
– nadzorovanje skladnosti komponent interoperabilnosti z bistvenimi zahtevami Direktive 96/48/ES in Direktive 2001/16/ES;
– izdaja dovoljenj za začetek obratovanja novih in bistveno spremenjenih tirnih vozil, ki še niso zajeta v TSI;
– nadzor nad ustreznostjo registracije tirnih vozil ter pravilnostjo in ažurnostjo varnostnih informacij v nacionalnem registru, vzpostavljenem v skladu z Direktivo 96/48/ES in Direktivo 2001/16/ES;
– spremlja, pospešuje, uveljavlja in razvija varnostno regulativni okvir in sistem nacionalnih varnostnih predpisov, kar obsega tudi pripravo predlogov podzakonskih predpisov s področja varnosti železniškega prometa;
– izdelava letnih poročil o svojem delu za Evropsko agencijo za železniški promet.
Dovoljenje iz četrte alinee se lahko izda po pridobitvi izjave ES o overovitvi, ki jo v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa izda priglašeni organ. Dovoljenje iz šeste alinee se lahko izda pod pogoji določenimi v zakonu, ki ureja varnost železniškega prometa.
(2) Varnostni organ svojih nalog ne sme prenesti na upravljavca, prevoznika ali oskrbovalno službo. Varnostni organ mora biti organizacijsko, finančno, pravno in pri odločanju neodvisen od katerega koli prevoznika v železniškem prometu, upravljavca železniške infrastrukture, prosilca in oskrbovalnih služb.
(3) Varnostni organ opravlja svoje naloge na odprt, nediskriminatoren in pregleden način. Pri opravljanju svojih nalog lahko zahteva tehnično pomoč upravljavca, prevoznika ali drugih za to usposobljenih organov. Upravljavec ali prevoznik morata varnostnemu organu omogočiti in zagotoviti nemoteno izvajanje nadzora v skladu s prvim odstavkom tega člena, mu dovoliti vstop v poslovne prostore ter mu dati na razpolago vse zahtevane podatke, listine in druge dokumente, ki se nanašajo na predmet nadzora.
(4) Varnostni organ vsem udeleženim stranem omogoči, da podajo svojo izjavo ter pojasnijo svoja stališča. Varnostni organ brez odlašanja odgovori na zahteve in vloge ter sporoči svoje zahteve glede informacij, ki jih potrebuje za odločitev. Varnostni organ sprejme vse svoje odločitve v štirih mesecih po predložitvi vseh zahtevanih informacij.
(5) Med procesom razvoja varnostnega regulativnega okvira se varnostni organ posvetuje z vsemi vpletenimi in zainteresiranimi stranmi, vključno z upravljavcem, prevozniki v železniškem prometu, vzdrževalci, uporabniki in predstavniki delavcev.
(6) Zoper odločitve varnostnega organa, je dopustna pritožba na ministrstvo.
(7) Varnostni organ sodeluje z varnostnimi organi drugih držav članic Evropske skupnosti zaradi uskladitve svojih meril odločanja z merili v vsej Evropski skupnosti. Cilj sodelovanja je zlasti poenotenje in koordinacija podeljevanja varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem prometu, ki so jim dodeljene mednarodne vlakovne poti v skladu s postopkom iz 15. člena Direktive 2001/14/ES.
(8) Vsako leto varnostni organ objavi letno poročilo v zvezi z dejavnostmi v prejšnjem letu in ga pošlje Evropski železniški agenciji najkasneje do 30. septembra. Poročilo mora vsebovati informacije o:
a) razvoju varnosti na železnici, vključno z združevanjem skupnih varnostnih kazalcev iz Priloge I Direktive 49/2004/ES na ravni držav članic Evropske skupnosti;
b) pomembnih spremembah zakonodaje in ureditve v zvezi z varnostjo na železnici;
c) spremembah pri podeljevanju varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila;
d) rezultatih in izkušnjah v zvezi z nadzorom nad upravljavci železniške infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu.
(9) Naloge varnostnega organa opravlja agencija.
25. člen
(inšpekcijski nadzor in naloge prekrškovnega organa)
(1) Prometni inšpektorat Republike Slovenije izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov in drugih splošnih aktov, v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2) Neposredne naloge inšpekcijskega nadzora po tem zakonu opravljajo inšpektorji za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji).
(3) Inšpektor mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu.
(4) Inšpektorju je zagotovljen enak položaj, pravice in obveznosti kot jih ima inšpektor po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(5) Inšpektor ima pri opravljanju nadzora v skladu s tem členom, naslednje pravice in dolžnosti:
– odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v roku, ki ga določi;
– prepovedati nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu prevozniku, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument;
– prepovedati nadaljnje opravljanje nalog upravljavcu, če ne izpolnjuje pogojev, določenih v varnostnem pooblastilu;
– druge pravice in dolžnosti, ki jih imajo inšpektorji po zakonu, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo, vključno s pravicami in dolžnostmi prekrškovnega organa.
(6) Zoper odločbo inšpektorja po prejšnjem odstavku je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo. Pritožba zoper odločbo, s katero je odrejena takojšnja odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varnost železniškega prometa, ne zadrži njene izvršitve. Odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika je dolžna najkasneje v osmih dneh po preteku roka, določenega za odpravo pomanjkljivosti, inšpektorja obvestiti o izpolnitvi z odločbo odrejenih ukrepov.
(7) V kolikor inšpektor pri svojem delu ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji pod katerimi so bili izdani varnostno spričevalo, varnostno pooblastilo, dovoljenje za obratovanje strukturnih podsistemov in dovoljenje za začetek obratovanja novih in bistveno spremenjenih tirnih vozil, mora o tem takoj obvestiti varnostni organ.
26. člen
(naloge preiskovalnega organa)
(1) Preiskovalni organ izvaja preiskave resnih nesreč, nesreč in incidentov v železniškem prometu s ciljem izboljšanja varnosti v železniškem prometu. Preiskovalni organ mora biti organizacijsko, finančno in pravno neodvisen od upravljavca železniške infrastrukture, prevoznika v železniškem prometu, organa za določanje uporabnine, organa za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in priglašenega organa ter od drugih subjektov, katerih interesi bi lahko bili v navzkrižju z nalogami, ki so zaupane preiskovalnemu organu. Mora biti tudi funkcionalno neodvisen od varnostnega organa in regulatornega organa.
(2) Preiskovalni organ mora preiskati resne nesreče.
(3) Preiskovalni organ lahko po lastnem preudarku odloči, da bo preiskal tudi nesreče in incidente, ki bi v podobnih okoliščinah lahko nesreče povzročili, vključno s primeri tehničnih napak strukturnih podsistemov ali komponent interoperabilnosti železniškega sistema. Pri svoji odločitvi upošteva:
a) resnost nesreče ali incidenta;
b) ali je nesreča ali incident del niza nesreč ali incidentov, ki zadevajo celotni sistem;
c) vpliv na varnost v železniškem prometu na ravni Evropske skupnosti in
d) zahteve upravljavcev železniške infrastrukture, prevoznikov v železniškem prometu, varnostnega organa ali države članice Evropske skupnosti.
(4) Preiskovalni organ v zvezi s svojimi ugotovitvami daje priporočila varnostnemu organu v cilju izboljšanja varnosti železniškega prometa, vključno s priporočili za izdajo odločb o odreditvi odprave ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v določenem roku, prepovedi nadaljnjega izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu prevozniku, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument, ali izvrševanja drugih pravic in dolžnosti, ki jih ima varnostni organ po zakonu, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo. Kadar je to potrebno zaradi narave varnostnega priporočila, se ta pošljejo tudi drugim organom v Republiki Sloveniji ali v drugih državah članicah Evropske Skupnosti.
(5) Varnostno priporočilo ne sme vzpostaviti domneve o krivdi oziroma odgovornosti za nesrečo ali drug izredni dogodek.
(6) Varnostni organ in po potrebi drugi državni organi morajo upoštevati varnostna priporočila in v ta namen sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo uresničitev. Varnostni organ in po potrebi drugi državni organi obveščajo preiskovalni organ najmanj enkrat na leto o sprejetih ukrepih in o ukrepih, ki jih načrtujejo v zvezi s priporočili. Varnostni organ in po potrebi drugi državni organi obveščajo najmanj enkrat na leto o sprejetih ukrepih in o ukrepih, ki jih načrtujejo v zvezi s priporočili, tudi varnostni organ druge države članice, ki jim ja posredoval varnostno priporočilo.
(7) Prevozniki, upravljavec in varnostni organ, če izve, da prevoznik oziroma upravljavec tega nista storila, so dolžni obveščati preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu.
27. člen
(preiskovalni organ)
(1) Preiskave vodi glavni preiskovalec.
(2) Glavni preiskovalec je pri opravljanju svojih nalog v okviru svojih pooblastil samostojen.
(3) Za glavnega preiskovalca je lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje:
– da ima najmanj visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri;
– da ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja železniškega prometa.
(4) Sredstva za izvajanje nalog preiskovalnega organ se zagotovijo v proračunu.
(5) Naloge preiskovalnega organa opravlja samostojna organizacijska enota v ministrstvu.
VII. POSLOVNI SISTEM SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH DRUŽB
27.a člen
(poslovni sistem slovenskih železniških družb)
Poslovni sistem slovenskih železniških družb sestavljajo obvladujoča družba in odvisne družbe, ki jih obvladujoča družba ustanovi ali katerih večinski lastnik je, ter druge pravne osebe, v katerih izvaja ustanoviteljske pravice, s ciljem zagotavljanja izvajanja storitev in dejavnosti iz drugega odstavka 27.c člena tega zakona ter vseh drugih storitev in dejavnosti, potrebnih za njihovo nemoteno in kakovostno opravljanje kot npr. proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil, vzdrževanje in popravila tirnih in motornih vozil, splošna gradbena dela in gradbena dela specialnih strok, razvoj, svetovanje in opremljanje z računalniško programsko opremo ipd. (dopolnilne dejavnosti).
27.b člen
(Slovenske železnice)
(1) Slovenske železnice, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Slovenske železnice) so obvladujoča družba v poslovnem sistemu slovenskih železniških družb, ki posluje po pravilih dejanskega koncerna.
(2) Slovenske železnice pri upravljanju odvisnih družb skrbijo tudi za uresničevanje javnega interesa na področju železniškega prometa.
27.c člen
(naloge, dejavnost in organiziranost Slovenskih železnic)
(1) Slovenske železnice opravljajo obvezne gospodarske javne službe iz 6. in 11. člena tega zakona, naloge upravljavca iz 11.a in 11.b člena tega zakona ter druge naloge upravljavca določene s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa. Slovenske železnice za opravljanje navedenih obveznih gospodarskih javnih služb ter nalog upravljavca sklenejo pogodbe z državo v skladu s tem zakonom.
(2) Slovenske železnice zaradi zagotavljanja obveznih gospodarskih javnih služb in nalog upravljavca iz prejšnjega odstavka ter ciljev poslovnega sistema slovenskih železniških družb iz 27.a člena, opravljajo zlasti naslednje dejavnosti:
– vzdrževanje javne železniške infrastrukture, upravljanje z javno železniško infrastrukturo, vodenje železniškega prometa, prevoz potnikov in blaga po javni železniški infrastrukturi, vleko vlakov in tehnično vagonsko dejavnost (temeljne dejavnosti);
– dejavnosti kot so npr. izvajanje storitev logističnih centrov, gradbena dejavnost, skladiščenje, telekomunikacije, raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije, projektiranje in tehnično svetovanje, tehnično preizkušanje in analiziranje, izvajanje informacijskih, finančnih, računovodskih in drugih podobnih storitev, izvajanje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, koncernsko načrtovanje ter kontroling in druge dejavnosti (spremljajoče dejavnosti).
(3) Slovenske železnice lahko za opravljanje posameznih dejavnosti iz druge alinee prejšnjega odstavka s soglasjem ustanovitelja ustanovijo eno ali več gospodarskih družb.
(4) Slovenske železnice morajo v okviru notranje organiziranosti zagotoviti ločena računovodstva za naslednje dejavnosti:
– dejavnost gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja prometa na njej ter dejavnost gospodarjenja z javno železniško infrastrukturo,
– dejavnost gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem prometu,
– dejavnost prevoza blaga.
Vlada Republike Slovenije potrdi ključe za delitev splošnih in skupnih stroškov med posameznimi dejavnostmi. Predlog delitve splošnih in skupnih stroškov pripravijo Slovenske železnice.
(5) Slovenske železnice morajo zagotoviti javno objavo ločenih računovodskih izkazov (zaključnih računov in bilanc) za dejavnosti iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe. Ločeno računovodstvo se lahko vzpostavi tudi za druge temeljne dejavnosti.
(6) Slovenske železnice morajo opravljati dejavnosti iz prvega odstavka tega člena tako, da zagotavljajo varno odvijanje železniškega prometa po enotnem tehnično-tehnološkem procesu ter racionalno in družbenim potrebam prilagojeno možnost zagotavljanja javnih dobrin, ki jih mora skladno z zakonom na področju železniškega prometa zagotavljati država v razmerah trga prevoznih storitev.
27.d člen
(posebnosti glede finančnega poslovanja Slovenskih železnic)
Nad Slovenskimi železnicami ne more biti uveden stečajni postopek, če je insolventnost ali prezaldoženost posledica opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. V tem primeru se določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99, 42/02 – ZDR in 10/06 – odločba US) za Slovenske železnice ne uporabljajo.
27.e člen
(sredstva za opravljanje gospodarskih javnih služb)
(1) Sredstva za opravljanje gospodarskih javnih služb iz 6. in 11. člena tega zakona in mednarodnega železniškega potniškega prometa so objekti, naprave ter mobilna sredstva.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka so ob likvidaciji izvzeta iz likvidacijske mase dolžnika.
(3) Sredstva iz tega člena so lahko predmet prodaje, zastave ali druge obremenitve, če s tem soglaša ustanovitelj Slovenskih železnic.
(4) Mobilna sredstva iz prvega odstavka tega člena se izjemoma lahko zastavijo brez soglasja ustanovitelja, če je z zastavno pravico na mobilnih sredstvih zavarovana terjatev posojilodajalca, ki je financiral njihovo nabavo.
(5) Sredstva iz prvega odstavka tega člena podrobneje določi minister, pristojen za promet.
VII.a PRIVATIZACIJA SLOVENSKIH ŽELEZNIC IN DRUŽB V NJENI LASTI
27.f člen
(privatizacija Slovenskih železnic in družb v njeni lasti)
(1) Slovenske železnice se lahko privatizirajo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo odprodajo državnega finančnega premoženja tako, da po opravljeni privatizaciji Republika Slovenija ostane večinski lastnik.
(2) Gospodarske družbe v izključni, večinski ali delni lasti Slovenskih železnic se s soglasjem njenega ustanovitelja lahko privatizirajo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo odprodajo državnega finančnega premoženja.
(3) Pri privatizaciji gospodarskih družb iz prejšnjega odstavka morajo Slovenske železnice še posebej zagotoviti uresničevanje ciljev iz 27. a člena tega zakona.
(4) O uporabi kupnine v primerih iz drugega odstavka odločajo Slovenske železnice s soglasjem ustanovitelja.
28. člen
(črtan)
VII.b VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO
29. člen
(vpis v zemljiško knjigo)
(1) Zemljišča in objekte, ki so del javne železniške infrastrukture, določi Vlada Republike Slovenije.
(2) Zemljišča in objekte iz prejšnjega odstavka vpiše v zemljiško knjigo sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
30. člen
(1) Z globo od 3000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik, ki izvaja prevozne storitve v železniškem prometu:
– brez dodeljene vlakovne poti ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljena (prvi in šesti odstavek 15. člena);
– brez licence ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je ta dodeljena (prvi in šesti odstavek 16. člena);
– brez varnostnega spričevala ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je to dodeljeno (prvi in drugi odstavek 18. člena);
– ne zagotovi agenciji vseh podatkov, do katerih je upravičena na podlagi predpisov.
(2) Z globo od 3000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec, ki opravlja svoje naloge v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljeno varnostno pooblastilo.
(3) Z globo od 400 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba prevoznika oziroma upravljavca, ki stori prekršek iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
31. člen
(1) Z globo od 5.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec, če ne zagotovi ločenega računovodstva v skladu s četrtim odstavkom 27.c člena.
(2) Z globo od 800 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
32. člen
(1) Z globo od 2500 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik ali upravljavec, če:
– ne nudi tehnične pomoči varnostnemu organu na njegovo zahtevo (tretji odstavek 24. člena tega zakona);
– ne zagotovi varnostnemu organu neoviran dostop do vseh dokumentov in prostorov, naprav, objektov in opreme ali na drug način prepreči ali onemogoči njegovo delo (tretji odstavek 24. člena tega zakona);
– ne obvesti preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih (sedmi odstavek 26. člena tega zakona);
– se ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor odredil odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti (prva alinea petega odstavka 25. člena tega zakona);
– ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor prepovedal nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu (druga alinea petega odstavka 25. člena tega zakona);
– inšpektorja v roku ne obvesti o izvršitvi ukrepov (šesti odstavek 25. člena tega zakona);
– prepreči ali onemogoči inšpektorju opravljanje nalog inšpekcijskega nadzorstva ali mu ne da potrebnih podatkov (sedmi odstavek 25. člena tega zakona).
(2) Z globo od 600 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Zakon o železniškem prometu – ZZelP (Uradni list RS, št. 92/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(pravno nasledstvo)
(1) Sredstva in obveznosti do virov sredstev obstoječe javne železniške infrastrukture in z njo povezanih finančnih obveznosti, se iz premoženja javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., izločijo po stanju na dan 31. 12. 1999.
(2) Sredstva počitniških zmogljivosti, s katerimi na podlagi zakona o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami Slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) gospodari javno podjetje Slovenske železnice, d.d., se prenesejo na to javno podjetje, razen sredstev počitniških zmogljivosti, ki so jih do 1. 1. 1999 uporabljali delavci zavodov Železniška srednja šola Ljubljana in Srednja prometna šola Maribor in katera se prenesejo v premoženje, ki ga upravljata ta dva zavoda. Sredstva počitniških zmogljivosti, s katerimi na podlagi navedenega zakona gospodarijo SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o., se prenesejo v premoženje SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o. Vlada s sklepom določi sredstva počitniških zmogljivosti, ki se prenesejo na javno podjetje Slovenske železnice, d.d. in na SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o.
34. člen
– upoštevan ZZelP-Ain ZZelP-B (finančne obveznosti države)
(1) Država prevzame izpolnjevanje obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške infrastrukture, ki izhajajo iz:
– 26. in 27. člena zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice, (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93); in posojil, za katere je dano poroštvo države na podlagi:
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske banke za obnovo in razvoj, za obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana (ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93);
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodb o najetju posojil Evropske investicijske banke za obnovo slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni list RS, št. 71/93);
– zakona o garanciji Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju kredita Evropske investicijske banke za projekt Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni list RS, št. 39/94);
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za najete kredite Slovenskih železnic, d.d., za odplačilo obveznosti iz naslova najetih kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ – Uradni list RS, št. 17/96);
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kredita najetega pri Evropski investicijski banki za transjugoslovanski železniški projekt II/A (ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97);
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge na smeri Puconci-Hodoš-državna meja (ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98);
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del za posodobitev in razvoj železniške infrastrukture (ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99).
Obveznosti iz posojilnih pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Sredstva za odplačevanje obveznosti, navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagotavlja država v proračunu.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance, z javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.
(5) Država bo v letu 2000 prevzela dolgove, ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Država v letu 2001 prevzame dolgove javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja (Uradni list RS, št. 85/2000) in zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del gradnje in vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 30/2001).
(7) Država v letu 2003 prevzame dolg javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., iz naslova posojila najetega na podlagi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 59/2002).
(8) Do prevzema dolga iz prejšnjega odstavka se sredstva za odplačevanje obresti in ostalih stroškov iz najetega posojila zagotavljajo iz proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za finance.
34.a člen
– upoštevan ZZelP-D
(črtan)
35. člen
– upoštevan ZZelP-C in ZZelP-F (izvajanje gospodarskih javnih služb v prehodnem obdobju)
(1) Za čas do izvedbe reorganizacije javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., sklene država z njim pogodbe:
– za opravljanje prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu, ki ga kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja država in
– za opravljanje nalog pooblaščenega upravljavca.
(2) Pogodbe iz prejšnjega odstavka sklene z javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d. v imenu in za račun države po predhodni odobritvi vlade agencija.
36. člen
– upoštevan ZZelP-C (začasna ureditev pristopa)
Šteje se, da prevoznik, ki opravlja prevozne storitve v železniškem prometu ob uveljavitvi tega zakona, izpolnjuje pogoje za pridobitev licence in varnostnega spričevala po tem zakonu.
37. člen
(veljavnost obstoječih pogodbenih razmerij)
Obstoječa pogodbena razmerja v zvezi z najemom, zakupom ali prodajo posameznih delov javne železniške infrastrukture, ki jih je sklenilo javno podjetje Slovenske železnice, d.d., ostanejo v veljavi tudi po začetku veljavnosti tega zakona, s tem da mora biti ne glede na določbe pogodbe zagotovljen prost pristop na javno železniško infrastrukturo. Če je treba, mora najemnik, zakupnik ali kupec z lastnikom ali njegovim pooblaščencem skleniti dodatek k pogodbi.
38. člen
(razveljavljen)
39. člen
(predpisi vlade)
Predpise iz četrtega odstavka 4. člena, drugega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 6. člena, četrtega odstavka 11. člena, sedmega in enajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in tretjega odstavka 18. člena izda vlada najkasneje v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
40. člen
– upoštevan ZZelP-C
(črtan)
41. člen
(sklenitev dogovora)
Dogovor iz prvega odstavka 7. člena tega zakona sklenejo stranke kolektivne pogodbe najkasneje do 31. 12. 1999.
42. člen
(prenehanje veljavnosti zakonov)
Z začetkom veljavnosti tega zakona preneha veljati zakon o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 71/93), zakon o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) in zakon o poravnavi obveznosti Slovenskih železnic na področju prometnih storitev (Uradni list RS, št. 37/95).
43. člen
– upoštevan ZZelP-C (začetek uporabe posameznih določb)
(1) Določbe druge alinee točke a, določbe točke b in določbe prve in druge alinee točke c petega odstavka 15. člena ter določbe drugega stavka prvega odstavka 17. člena tega zakona se začnejo uporabljati, ko postane Republika Slovenija članica Evropske unije. Določbe tretje alinee točke c petega odstavka 15. člena tega zakona se začnejo uporabljati 15. marca 2008.
(2) Dokler Republika Slovenija ni članica Evropske skupnosti, se kombinirani promet uvršča med prevozne storitve v železniškem prometu, ki so javna dobrina. Za zagotavljanje sredstev za kombinirani promet se uporabljajo pravna pravila, kot jih določajo 3., 4., 6. in 7. člen zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93).
44. člen
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvi Zakona o železniškem prometu – ZZelP-A (Uradni list RS, št. 11/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvi Zakona o železniškem prometu – ZZelP-B (Uradni list RS, št. 33/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-C (Uradni list RS, št. 110/02) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
II. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
24. člen
– upoštevan ZZelP-D (poroštvo države za posojila, ki jih v letu 2003 za opravljanje svojih nalog najame agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.200,000.000 tolarjev (dvanajst milijard dvesto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi in stroški posojil, ki jih agencija do višine 9.067,000.000 tolarjev najame za kritje stroškov vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2003 skladno z nacionalnim programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in letnim načrtom gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, ter za financiranje gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu do višine 3.133,000.000 tolarjev.
(2) Sredstva, zagotovljena s posojili iz prejšnjega odstavka, se črpajo po namenu in obsegu, določenem v finančnem načrtu agencije.
25. člen
(pogoji za dodelitev poroštva)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo iz prejšnjega člena pod naslednjimi pogoji:
– moratorij: najmanj eno leto;
– ročnost: najmanj 7 let;
– obrestna mera: primerljiva za obresti za posojila z državnim poroštvom;
– vsi stroški, povezani s pripravo in odobritvijo posameznega posojila, ne smejo presegati 0,5 odstotka vrednosti glavnice posojila.
(2) Obseg izdajanja poroštev Republike Slovenije se zmanjšuje z vsakokratnim zneskom najetega posojila, za katerega bo dano poroštvo Republike Slovenije.
26. člen
(sklepanje poroštvenih pogodb)
Poroštvene pogodbe v imenu in za račun Republike Slovenije sklene minister, pristojen za finance.
27. člen
– upoštevan ZZelP-E (poroštvo države za posojila, ki jih v letu 2004 za opravljanje svojih nalog najame agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.700,000.000 tolarjev (dvanajst milijard sedemsto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi in stroški posojil, ki jih agencija najame za kritje stroškov vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2004 skladno z nacionalnim programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in letnim načrtom gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(2) Za določitev pogojev za dodelite poroštva, za sklepanje pogodb o poroštvu in za določitev namena in obsega porabe sredstev, ki bodo zagotovljena s posojili, se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 24. člena 25. in 26. člena tega zakona.
28. člen
(prevzem delavcev)
Z dnem začetka delovanja agencije preidejo vsi zaposleni v Direkciji za železniški promet na delo v agencijo.
29. člen
(direktor agencije)
Direktor Direkcije za železniški promet opravlja funkcijo kot direktor agencije do poteka mandatne dobe, za katero je imenovan.
30. člen
(začasno opravljanje pristojnosti agencije)
Do začetka delovanja agencije izvaja njene pristojnosti Direkcija za železniški promet.
31. člen
(postopki, ki jih vodi Direkcija za železniški promet)
(1) Postopke, ki jih ob uveljavitvi tega zakona vodi Direkcija za železniški promet, nadaljuje po svoji ustanovitvi agencija.
(2) Naloge, ki jih določa drugi odstavek 21. člena zakona kot naloge Direkcije za železniški promet pa s tem zakonom niso določene kot naloge agencije, opravlja ministrstvo.
32. člen
(sedež agencije)
Agencija opravlja svoje delo na sedežu dotedanje Direkcije za železniški promet.
33. člen
(financiranje agencije v prehodnem obdobju)
Proračunska sredstva, namenjena za delo agencije, se v proračunu za leto 2003 in 2004 štejejo sredstva na proračunskih postavkah Direkcije za železniški promet. Proračunska sredstva iz navedenih postavk črpa agencija na podlagi pogodbe, ki jo sklene z Ministrstvom za promet.
34. člen
(sprejem ustanovitvenega akta agencije)
Vlada sprejme ustanovitveni akt agencije najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
35. člen
(odgovornost pooblaščenega upravljavca za prekrške)
Kazenske določbe zakona in zakona o varnosti železniškega prometa (Uradni list RS, št. 85/2000), ki se nanašajo na upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se v zvezi z opravljanjem nalog, ki jih določa 11. člen zakona kot naloge opravljanja gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega prometa, nanašajo na pooblaščenega upravljavca in njegovo odgovorno osebo.
36. člen
(odgovornost agencije za prekrške)
Kazenske določbe zakona in zakona o varnosti železniškega prometa, ki se nanašajo na upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se, razen določb iz prejšnjega člena, nanašajo na agencijo in njeno odgovorno osebo.
37. člen
(predpisi vlade)
Predpise iz četrtega odstavka 4. člena, drugega odstavka 5. člena, drugega odstavka 6. člena, petega odstavka 11. člena, osmega in dvanajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in tretjega odstavka 18. člena zakona uskladi vlada z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
38. člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati navodilo o vsebini in načinu vodenja računovodskih evidenc za prejemnike državnih nadomestil na področju železniškega prometa (Uradni list RS, št. 11/2001).
39. člen
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen prve alinee 8. člena tega zakona, ki se, razen za obračun uporabnine, začne uporabljati 1. 1. 2005.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-D (Uradni list RS, št. 56/03) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Prehodna in končna določba
4. člen
Obresti in ostali stroški iz posojila najetega na podlagi zakona iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, ki jih je javno podjetje Slovenske železnice, d.d., do uveljavitve tega zakona že poravnalo posojilodajalcu namesto države, se v roku največ šestdesetih dni od uveljavitve tega zakona poravnajo Slovenskim železnicam, d.d., ali njihovemu pravnemu nasledniku iz sredstev ministrstva, pristojnega za finance.
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-E (Uradni list RS, št. 86/04) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-F (Uradni list RS, št. 15/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
(ustanovitev regulatornega organa)
Z dnem uveljavitve tega zakona uravnalni organ nadaljuje z delom kot regulatorni organ.
38. člen
(izpolnjevanje pogojev za varnostno pooblastilo)
(1) Šteje se, da Holding Slovenske železnice, d.o.o. ob uveljavitvi tega zakona izpolnjuje pogoje za pridobitev varnostnega pooblastila po tem zakonu.
(2) Agencija na podlagi prejšnjega odstavka izda Holdingu Slovenske železnice, d.o.o. varnostno pooblastilo v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
39. člen
(sprememba ustanovitvenega akta agencije)
Vlada Republike Slovenije uskladi Sklep o ustanovitvi Javne agencije za železniški promet (Uradni list RS, št. 30/03 in 59/03) s tem zakonom v roku 90 dni od njegove uveljavitve.
40. člen
(prevzem sredstev, pravic in obveznosti iz naslova javne železniške infrastrukture)
(1) Ministrstvo od agencije najkasneje v 90 dneh od uveljavitve tega zakona prevzame naloge, finančna sredstva ter druge pravice in obveznosti s področja investicij v javno železniško infrastrukturo.
(2) Holding Slovenske železnice, d.o.o. od agencije najkasneje v 90 dneh od uveljavitve tega zakona prevzame naloge, finančna sredstva, ter druge pravice in obveznosti s področja upravljanja javne železniške infrastrukture (razen investicij v javno železniško infrastrukturo).
41. člen
(prevzem finančnih obveznosti)
(1) Republika Slovenija z dnem uveljavitve tega zakona prevzame dolg agencije iz naslova črpanih posojil, navedenih v prilogi 1 tega zakona, ki je njegov sestavni del.
(2) Obveznosti iz posojilnih pogodb s poroštvom države iz prejšnjega odstavka tega člena prevzame Republika Slovenija po stanju na dan uveljavitve tega zakona.
(3) Prevzeta obveznost se evidentira le na kontih bilance stanja državnega proračuna. S prevzemom dolga s strani Republike Slovenije ne nastane nobena terjatev do agencije.
(4) Sredstva za odplačevanje obveznosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, zagotavlja Republika Slovenija v državnem proračunu.
42. člen
(prevzem nalog in nadaljevanje postopkov)
(1) Postopke izdajanja dovoljenj in soglasij, ki jih izdaja agencija na podlagi Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo), z dnem prevzema pravic in obveznosti iz drugega odstavka 40. člena tega zakona prevzamejo Slovenske železnice.
(2) Organi, ki so opravljali naloge v skladu z Zakonom o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) in Zakonom o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) do uveljavitve tega zakona, opravljajo te naloge do njihovega prenosa na pristojne organe, določene s tem zakonom.
43. člen
(delovna razmerja javnih uslužbencev)
(1) Javni uslužbenci agencije, ki so opravljali nadzor nad opravljanjem gospodarskih javnih služb, investicijami in trženjem javne železniške infrastrukture, do uveljavitve tega zakona, sklenejo pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom pristojnim za promet oziroma upravljalcem.
(2) Javni uslužbenci agencije, ki glede na vsebino svojega dela opravljajo javne naloge in bodo v ministrstvu opravljali javne naloge se ob smiselni uporabi 194. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo) z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest prevedejo v ustrezne uradniške nazive in sklenejo pogodbo o zaposlitvi.
(3) Šteje se, da javni uslužbenci iz prejšnjega odstavka izpolnjujejo pogoje glede strokovnega izpita za imenovanje v naziv, če na dan prevedbe v naziv izpolnjujejo pogoje iz 193. in 193.a člena Zakona o javnih uslužbencih, pri čemer se kot službena doba šteje tudi doba v agenciji.
(4) Javni uslužbenci, ki bodo razporejeni na uradniška delovna mesta, pa nimajo opravljenega strokovnega izpita in ne izpolnjujejo pogoja za priznavanje izpolnjevanja pogoja glede strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka, morajo strokovni izpit opraviti v treh letih po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
(5) Vsi ostali javni uslužbenci agencije, ki opravljajo po vsebini strokovno tehnične naloge in bodo v ministrstvu opravljali strokovno tehnične naloge, z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest sklenejo pogodbo o zaposlitvi za ustrezna delovna mesta. V primeru, da ne izpolnjujejo pogojev za zasedbo tega delovnega mesta lahko opravljajo delo na takih delovnih mestih še naprej ob pogoju, da gre po vsebini in zahtevnosti za istovrstne naloge.
44. člen
(prvo letno poročilo varnostnega organa)
Prvo referenčno leto za letno poročilo varnostnega organa iz osmega odstavka 24. člena zakona je leto 2006.
45. člen
(sprememba firme)
Firma Holding Slovenske železnice, d.o.o. se spremeni v Slovenske železnice, d.o.o.
46. člen
(sprememba Odloka o preoblikovanju)
Vlada Republike Slovenije uskladi Odlok o preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice d.d. v družbo z omejeno odgovornostjo – Holding Slovenske železnice, d.o.o. s tem zakonom v roku 60 dni od njegove uveljavitve.
47. člen
(pripojitev odvisnih družb)
(1) Slovenskim železnicam se pripojijo naslednje odvisne družbe:
– Slovenske železnice – Infrastruktura, družba za opravljanje vzdrževanja železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa, d.o.o.
– Slovenske železnice – Potniški promet, družba za opravljanje prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.
– Slovenske železnice – Tovorni promet, družba za opravljanje prevoza blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.
(2) Odvisne družbe iz prejšnjega odstavka se pripojijo po postopku, kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(3) Do pripojitve odvisnih družb iz prvega odstavka tega člena vodijo njihove poslovne knjige Slovenske železnice. V poslovnih knjigah se evidentirajo poslovni dogodki na način, kot je določen v pogodbah o naročilu, sklenjenimi med Slovenskimi železnicami in odvisnimi družbami iz prvega odstavka pred uveljavitvijo tega zakona.
48. člen
(ekonomsko socialni svet s področja železniškega prometa)
Ekonomsko socialni svet s področja železniškega prometa, ustanovljen na podlagi 19. člena Zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (Uradni list RS, št. 26/03), nadaljuje z delom v okviru pristojnosti, določenih s pravili o njegovem delovanja.
49. člen
(predpis vlade in drugi akti)
(1) Vlada Republike Slovenije izda vse potrebne predpise in druge akte za vzpostavitev pogojev za delovanje regulatornega, varnostnega in preiskovalnega organa najkasneje v 90 dneh od uveljavitve tega zakona.
(2) Drugi predpisi, izdani na podlagi zakona, se uskladijo s tem zakonom najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.
50. člen
(prenehanje veljavnosti zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (Uradni list RS, št. 26/03).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati tretja alinea 12. člena Zakona o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske železnice, d.o.o. (Uradni list RS, št. 45/04).
51. člen
(končna določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
