Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, in 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str.1) določa za naprave za proizvodnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač (v nadaljnjem besedilu: naprave za proizvodnjo pijač) v zvezi z emisijo snovi in toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda):
– mejne vrednosti parametrov odpadne vode in
– posebne ukrepe za zmanjševanje emisije snovi.
(2) Za vprašanja o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Za vprašanja obratovalnega monitoringa odpadnih vod pa se uporablja predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod ter pogoje za njegovo izvajanje.

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za naprave za proizvodnjo pijač, v katerih potekajo naslednji procesi:
– proizvodnja, predelava in polnjenje alkoholnih pijač in alkohola,
– proizvodnja slada iz žita za pivovarne ali žganjarne,
– proizvodnja in polnjenje piva,
– proizvodnja in polnjenje pijač iz hmelja in slada, ki so označene kot brezalkoholne,
– proizvodnja in polnjenje namizne, mineralne in zdravilne vode ali
– proizvodnja in polnjenje brezalkoholnih pijač ali pijač z vsebnostjo alkohola manjšo od 0,5 odstotka, kot so naravne ali umetne osvežilne pijače, sadni in zelenjavni sokovi.
(2) Naprave za proizvodnjo pijač so podrobneje opisane v Referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah v industriji hrane, pijače in mleka za namene Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja, ki je dostopen tudi na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se ta uredba ne uporablja za odpadno vodo iz naprav za proizvodnjo pijač, če:
– povprečni dnevni pretok odpadne vode ne presega 15 m3/dan,
– letna količina odpadne vode ne presega 4.000 m3 in
– v odpadni vodi letna količina za nobeno od nevarnih snovi iz Prilog 1 in 2, ki sta sestavni del te uredbe, ne presega letne količine nevarnih snovi, določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz naprav v vode in javno kanalizacijo.
(4) Odpadna voda iz naprave za proizvodnjo pijač iz prejšnjega odstavka se šteje za komunalno odpadno vodo, naprava za proizvodnjo pijač pa izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, če se v njej proizvede manj kot 7,5 t pijač letno.
(5) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za odpadno vodo iz naprav za pripravo vode, iz hladilnih sistemov in parnih generatorjev na območju naprave za proizvodnjo pijač ter za komunalno odpadno vodo, ki nastaja na območju naprave za proizvodnjo pijač.

(1) Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz naprav za proizvodnjo pijač, ki se odvajajo neposredno ali posredno v vode ali v javno kanalizacijo, so določene v preglednici 1 iz Priloge 1 te uredbe.
(2) Če javna kanalizacija ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se za odpadno vodo iz naprave za proizvodnjo pijač, ki se odvaja v to javno kanalizacijo, uporabljajo mejne vrednosti, ki so v Prilogah te uredbe določene za neposredno in posredno odvajanje v vode.

Posebni ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec naprave za proizvodnjo pijač z namenom, da so izpolnjene zahteve v zvezi z mejnimi vrednostmi iz te uredbe, so:
1. zmanjšanje porabe sveže vode z zapiranjem krogotoka vode za pranje z uporabo separacijskih ukrepov v krogotokih;
2. zmanjšanje porabe sveže vode z uporabo čistilnih postopkov, varčnih z vodo, kot je visokotlačno pranje, ter z večkratno uporabo čistilnih vod, z zaprtim krogotokom pralno-dezinfekcijskih sredstev za pranje steklenic in embalaže;
3. ukrepi za zmanjšanje izgub zaradi prekipevanja s krmiljenim hlajenjem vrelnih posod,
4. uporaba nalepk ali napisov na steklenicah, posodah, zabojih za steklenice ipd. brez ali z majhno vsebnostjo težkih kovin;
5. načrtna, varčna in namenska uporaba konzervansov pri mokrem konzerviranju sodov, kadi in rezervoarjev;
6. povratno splakovanje separatorjev za obdelovanje droži z vinom ali moštom; ločevanje materiala iz separatorjev v ponovno uporaben mošt ali vino in trdne ostanke (pogača iz droži);
7. od odpadne vode popolnoma ločeno zajemanje in odstranjevanje droži za odstranjevanje sluzi, talnih kvasovk, kvašenih droži, droži za razkisanje; čiščenje sodov, kadi ali rezervoarjev šele po odstranitvi usedlin;
8. ponovna uporaba mešanice vode in pivine oziroma mešanice vode in piva na začetku oziroma koncu filtracije pivine ali piva;
9. uporaba čistil in dezinfekcijskih sredstev, ki vsebujejo čim manj adsorbljivih organskih halogenov (AOX);
10. zamenjava dezinfekcijskih sredstev, ki vsebujejo klor z vodikovim peroksidom in perocetno kislino;
11. enakomerno odvajanje surove odpadne vode na čistilno napravo, kot je časovno zamaknjeno praznjenje kuhalnih kotlov in drugih večjih posod;
12. fizikalno-kemijsko in biološko čiščenje odpadne vode z odstranjevanjem ogljika, nitrifikacijo ter odstranjevanjem dušika in fosforja pri neposrednem odvajanju v vodo;
13. fizikalno-kemijsko čiščenje odpadne vode pri odvajanju odpadne vode v javno kanalizacijo in
14. recikliranje ali odstranjevanje odpadkov, ki nastajajo v posameznih fazah proizvodnje, in drugih trdnih ali tekočih ostankov iz obdelave odpadne vode.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave za proizvodnjo pijač, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ne izvaja ukrepov iz prvega odstavka 4. člena te uredbe ali če ne prilagodi obratovanja obstoječe naprave za proizvodnjo pijač v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij snovi zahtevam iz 7. člena te uredbe.
(2) Z globo od 1.200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca naprave za proizvodnjo pijač.

(1) Upravljavec obstoječe naprave za proizvodnjo pijač mora prilagoditi njeno obratovanje v zvezi z mejnimi vrednostmi emisije snovi iz Priloge 1 te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012.
(2) Do prilagoditve obstoječih naprav za proizvodnjo pijač v skladu s prejšnjim odstavkom se zanje uporabljajo mejne vrednosti, ki so določene v Prilogi 2 te uredbe.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena mora upravljavec obstoječe naprave za proizvodnjo pijač prilagoditi njeno obratovanje določbam 3. člena te uredbe, če se zaradi posegov v takšno napravo poveča njena proizvodna zmogljivost za več kakor 25 odstotkov od uveljavitve te uredbe.
(4) Proizvodna zmogljivost obstoječe naprave iz prejšnjega odstavka je njena največja zmogljivost, ki jo opredeli proizvajalec naprave in zapiše v tehnično dokumentacijo, namenjeno uporabnikom naprave ter se izraža v količini pijač, ki nastanejo oziroma se obdelajo v 24 urah obratovanja naprave ali v eni uri, če naprava ne more obratovati neprekinjeno 24 ur.

(1) Ne glede na določbe drugega odstavka 3. člena te uredbe se za odpadno vodo iz obstoječe naprave za proizvodnjo pijač, odvedeno v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, uporabljajo mejne vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo do roka iz operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda, do katerega se morajo odpadne vode iz te javne kanalizacije odvajati v vode očiščene v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(2) Če obstoječa naprava za proizvodnjo pijač ni priključena na javno kanalizacijo, se določbe prejšnjega odstavka uporabljajo do 31. decembra 2008 tudi za odpadno vodo, ki se iz te naprave odvaja neposredno v vode, če je iz dokumentacije, priložene k vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da so za priključitev naprave na javno kanalizacijo izpolnjeni vsi pogoji upravljavca javne kanalizacije.

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati:
– Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo piva in slada (Uradni list RS, št. 10/99, 110/01 in 41/04 – ZVO-1),
– Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo mineralnih vod in brezalkoholnih pijač (Uradni list RS, št. 7/00, 109/01 in 41/04 – ZVO-1) in
– Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo alkoholnih pijač in alkohola (Uradni list RS, št. 07/00, 109/01 in 41/04 – ZVO-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.