Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str. 1) določa za obrate za proizvodnjo živil živalskega izvora in predelovalne obrate živalskih stranskih proizvodov v zvezi z emisijo snovi in toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda):
– mejne vrednosti parametrov odpadne vode in
– posebne ukrepe za zmanjševanje emisije snovi.
(2) Za vprašanja o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz obratov za proizvodnjo živil živalskega izvora in predelovalnih obratov živalskih stranskih proizvodov, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Za vprašanja obratovalnega monitoringa odpadnih vod pa se uporablja predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod ter pogoje za njegovo izvajanje.

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za obrate za:
– proizvodnjo živil živalskega izvora, ki je v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 1) in Uredbo (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 55) obrat, v katerem se obdelujejo proizvodi živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: obrat za proizvodnjo živil živalskega izvora), in
– predelavo živalskih stranskih proizvodov, ki je tehnološka enota, v kateri poteka eden ali več tehnoloških procesov in na istem kraju drugi z njimi neposredno tehnološko povezani procesi predelave živalskih stranskih proizvodov in za katero je odobreno obratovanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. 10. 2002, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 2007/2006 z dne 22. decembra 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uvozom in tranzitom nekaterih vmesnih proizvodov, pridobljenih iz snovi kategorije 3 in namenjenih za tehnično uporabo v medicinskih pripomočkih, in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih in laboratorijskih reagentih, ter o spremembi te uredbe (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 98; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1774/2002/ES) (v nadaljnjem besedilu: predelovalni obrat).
(2) Obrat za proizvodnjo živil živalskega izvora in predelovalni obrat sta podrobneje opisana v Referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah klavnic in industrije živalskih stranskih proizvodov 2005/C 107/05 z dne 15. aprila 2005 za namene Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (UL C št. 107 z dne 3. 5. 2005, str. 12), ki je dostopen tudi na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se ta uredba ne uporablja za odpadno vodo iz obratov za proizvodnjo živil živalskega izvora, če:
– povprečni dnevni pretok odpadne vode ne presega 15 m3/dan,
– letna količina odpadne vode ne presega 4.000 m3 in
– v odpadni vodi za nobeno od nevarnih snovi iz Prilog 1 in 2, ki sta sestavni del te uredbe, letna količina ne presega količin, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz naprav v vode in kanalizacijo.
(4) Odpadna voda iz obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora iz prejšnjega odstavka se šteje za komunalno odpadno vodo, obrat za proizvodnjo živil živalskega izvora pa izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, če se v njem zakolje manj kakor:
– 20 glav govedi ali kopitarjev na teden ali
– 70 telet ali žrebet na teden ali
– 80 prašičev, ovac ali koz na teden ali
– 350 kozličkov, jagnjet ali odojkov na teden ali
– 1.500 kuncev ali perutnine vseh kategorij na teden.
(5) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za odpadno vodo iz naprav za pripravo vode, iz hladilnih sistemov in parnih generatorjev znotraj območja obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora ali predelovalnega obrata in za komunalno odpadno vodo, ki nastaja na območju obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora ali na območju predelovalnega obrata.

(1) Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora in predelovalnega obrata za odvajanje neposredno in posredno v vode in v javno kanalizacijo so določene v preglednici 1 iz Priloge 1 te uredbe.
(2) Če javna kanalizacija ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se za odpadno vodo iz obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora in predelovalnega obrata, ki se odvaja v javno kanalizacijo, uporabljajo mejne vrednosti, ki so v Prilogah te uredbe določene za neposredno in posredno odvajanje v vode.

(1) Posebni ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora, oziroma upravljavec predelovalnega obrata z namenom, da so izpolnjene zahteve v zvezi z mejnimi vrednostmi iz te uredbe, so:
1. zmanjšanje porabe sveže vode za čiščenje z uporabo čistilnih postopkov varčnih z vodo, kakor so visokotlačno pranje, uporaba separacijskih ukrepov v krogotokih ali uvedba zaprtega sistema pranja opreme, tam kjer je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno;
2. zapiranje krogotokov hladilne vode in ponovna uporaba zgolj toplotno obremenjene hladilne vode v proizvodnem procesu;
3. zapiranje krogotokov za transportno vodo, če ni mogoče uporabljati suhega transporta;
4. zaščita odtokov iz naprave z mrežicami ali loputami za preprečevanje prehajanja trdnih delcev v odpadno vodo;
5. uporaba kemikalij, ki vsebujejo kar najmanj aktivnega klora, pri čiščenju in dezinfekciji;
6. zamenjava dezinfekcijskih sredstev, ki vsebujejo aktivni klor s sredstvi, ki so manj nevarna za vodno okolje, kot je na primer perocetna kislina, če tehnologija in zahteve po higieni to dopuščajo;
7. izvajanje ukrepov preprečevanja zastajanja industrijske odpadne vode v kanalizacijskih ceveh naprave;
8. uporaba sit za zadrževanje trdnih delcev pred vstopom v kanalizacijske cevi naprave;
9. odstranjevanje maščob iz odpadne vode z uporabo lovilcev maščob;
10. preprečevanje izpuščanja trdnih in neraztopljenih odpadkov s filtrirnimi napravami ali napravami za flotacijo v primeru neposrednega odvajanja odpadne vode v vode;
11. enakomerno odvajanje odpadne vode na čistilno napravo s časovno zamaknjenim praznjenjem kuhalnih kotlov in drugih večjih posod;
12. fizikalno-kemijsko in biološko čiščenje odpadne vode z odstranjevanjem ogljika, nitrifikacijo in odstranjevanjem dušika in fosforja pri neposrednem odvajanju v vodo;
13. fizikalno-kemijsko čiščenje odpadne vode pri odvajanju odpadne vode v javno kanalizacijo;
14. namestitev rezervoarjev za skladiščenje stranskih živalskih proizvodov, kot so kri ali živalska mast, na betonsko površino in nameščanje opreme za preprečevanje prepolnitve ter lovilne sklede s prostornino, ki je enaka najmanj 110 odstotkov prostornine največjega rezervoarja, ki je z njo povezan;
15. izvajanje ukrepov za zmanjšanje časa skladiščenja stranskih živalskih proizvodov na kraju nastanka, njihovo shranjevanje v zaprtih posodah pri temperaturah do največ 10 °C za kri in največ 5 °C za trdne odpadke, če je tehnološko izvedljivo in ekonomsko upravičeno.
(2) Dodatni ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora, so:
1. vozila za dovoz živali je treba najprej mehansko očistiti in šele nato oprati z uporabo visokotlačnih postopkov;
2. uporaba tehnik za optimalno izkrvavitev živali in čim večje zajetje krvi;
3. odpadke iz tal klavniških prostorov je potrebno najprej odstraniti z uporabo suhih metod, ter šele nato uporabiti tehnike čiščenja iz prvega odstavka tega člena.
(3) Dodatni ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora iz velikih živali, so:
1. prenehanje hranjenja živali 12 ur pred klanjem, ter zmanjšanje zadrževalnega časa živali v začasnem hlevu;
2. dovod pitne vode v začasni hlev glede na potrebe živali;
3. začasne hleve za živali je treba najprej mehansko očistiti in šele nato oprati z uporabo tehnik čiščenja iz prvega odstavka tega člena;
4. uporaba tehnik pranja prašičev s sploščenimi brizgalnimi šobami in časovno omejenim delovanjem;
5. uporaba tehnik sterilizacije žag za razpolovitev z avtomatsko upravljanimi sterilizatorji na vročo vodo;
6. uporaba tunela z vodno prho oziroma meglo, ali uporaba hitro ohlajevalnega tunela za hlajenje obdelovancev.
(4) Dodatni ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec predelovalnega obrata z namenom čim manjšega onesnaževanja okolja in porabe vode, so:
1. skrajšanje časa med nastankom in obdelavo živalskih stranskih proizvodov z uporabo neprekinjenih postopkov obdelave. Predelovalni obrati, ki zaradi tehnologije obdelave stranskih proizvodov uporabljajo začasna skladišča morajo zagotoviti skladiščenje pri temperaturah do največ 10 °C;
2. toplotna dezinfekcija odpadne vode nečistega dela predelave iz prejšnje točke, če zapiranje krogotoka odpadne vode ni možno;
3. najmanjša možna uporaba kemikalij, ki izločajo ali vsebujejo halogene, pri postopku dezodoriranja;
4. prednostna uporaba suhih tehnik za čiščenje vonjav pred tehnikami, ki uporabljajo za čiščenje vodo, kot je uporaba biofiltrov.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora ali upravljavec predelovalnega obrata, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ne izvaja ukrepov iz 4. člena te uredbe, ali če ne prilagodi obratovanja obstoječega obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora ali obstoječega predelovalnega obrata v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij snovi zahtevam iz 7. člena te uredbe.
(2) Z globo od 1.200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora ali odgovorna oseba upravljavca predelovalnega obrata.

(1) Upravljavec obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora ali upravljavec predelovalnega obrata mora prilagoditi obratovanje obstoječega obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora ali obstoječega predelovalnega obrata v zvezi z mejnimi vrednostmi emisije snovi iz Priloge 1 te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012.
(2) Do prilagoditve obstoječega obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora ali obstoječega predelovalnega obrata v skladu s prejšnjim odstavkom se za obstoječi obrat za proizvodnjo živil živalskega izvora ali obstoječi predelovalni obrat uporabljajo mejne vrednosti, ki so določene v Prilogi 2 te uredbe.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena mora upravljavec obstoječega obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora ali upravljavec obstoječega predelovalnega obrata prilagoditi obratovanje obstoječega obrata določbam 3. člena te uredbe, če se zaradi posegov v takšen obrat poveča njegova proizvodna zmogljivost za več kakor 25 odstotkov po uveljavitvi te uredbe.
(4) Proizvodna zmogljivost obstoječega obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora ali predelovalnega obrata iz prejšnjega odstavka je največja zmogljivost obrata, ki jo opredeli proizvajalec takšnega obrata in zapiše v tehnično dokumentacijo, namenjeno uporabnikom takšnega obrata, in se izraža v količini živil živalskega izvora ali količini živalskih stranskih proizvodov, ki nastanejo ali se predelajo v 24 urah obratovanja obrata ali v 1 uri, če obrat ne more obratovati neprekinjeno 24 ur.

(1) Ne glede na določbe drugega odstavka 3. člena te uredbe se za odpadno vodo iz obstoječega obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora ali obstoječega predelovalnega obrata, odvedeno v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, uporabljajo mejne vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo do roka iz operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda, do katerega se morajo odpadne vode iz te javne kanalizacije odvajati v vode očiščene v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(2) Če obstoječi obrat za proizvodnjo živil živalskega izvora ali obstoječi predelovalni obrat ni priključen na javno kanalizacijo, se določbe prejšnjega odstavka uporabljajo do 31. decembra 2008 tudi za odpadno vodo, ki se iz tega obrata odvaja neposredno v vode, če je iz dokumentacije, priložene k vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da so za priključitev obrata na javno kanalizacijo izpolnjeni vsi pogoji upravljavca javne kanalizacije.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz kafilerij (Uradni list RS, št. 10/99 in 41/04 – ZVO-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.