Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/11/ES z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 52) določa za naprave za proizvodnjo usnja in krzna (v nadaljnjem besedilu: naprave za proizvodnjo usnja) v zvezi z emisijo snovi in toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda):
– mejne vrednosti parametrov odpadne vode in
– posebne ukrepe za zmanjševanje emisije snovi.
(2) Za vprašanja o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Za vprašanja obratovalnega monitoringa odpadnih vod pa se uporablja predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod ter pogoje za njegovo izvajanje.

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo usnja, v katerih se izvajajo naslednji procesi:
– proizvodnja usnja in krzna iz surovih kož,
– predelava različnih vrst surovih kož v polizdelek, ki nastane s kromovim strojenjem,
– predelava surovih kož v barvani ali nebarvani polizdelek, ki nastane po mokrih dodelavnih operacijah in sušenju,
– izdelava usnja in krzna iz polizdelka in
– predelava usnjarskih odpadkov.
(2) Naprave za proizvodnjo usnja iz prejšnjega odstavka so podrobneje opisane v Referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah v usnjarski industriji 2003/C 40/07 z dne 11. februarja 2003 za namene Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (UL C št. 40 z dne 19. 2. 2003, str. 11), ki je dostopen tudi na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.
(3) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za odpadno vodo, ki nastaja pri zbiranju in konzerviranju surovih kož ali pri predelavi usnja v usnjene izdelke.
(4) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za odpadno vodo iz naprav za pripravo vode, iz hladilnih sistemov in parnih generatorjev na območju naprave za proizvodnjo usnja ter za komunalno odpadno vodo, ki nastaja na območju naprave za proizvodnjo usnja.

(1) Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz naprav za proizvodnjo usnja, ki se odvaja neposredno in posredno v vode ali v javno kanalizacijo, so določene v preglednici 1 iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Če javna kanalizacija ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se za odpadno vodo iz naprave za proizvodnjo usnja, ki se odvaja v javno kanalizacijo, uporabljajo mejne vrednosti, ki so v prilogah te uredbe določene za neposredno in posredno odvajanje v vode.

Posebni ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec naprave za proizvodnjo usnja z namenom, da so izpolnjene zahteve v zvezi z mejnimi vrednostmi iz te uredbe, so:
– natančno usklajevanje pretoka sveže vode s potrebami procesa v napravah za proizvodnjo usnja,
– šaržno spiranje namesto spiranja s tekočo vodo,
– opustitev ali zamenjava pomožnih sredstev, ki vsebujejo pentaklorfenol in njegove derivate, adsorbljive organske halogene, tenzide na podlagi alkilarilsulfonatov in amonijeve spojine,
– zamenjava tehnologije luženja s hidrolizo dlak s tehnologijo luženja z ohranjanjem dlak,
– uporaba tehnologije kromovega strojenja z velikim izkoristkom strojil ali ponovno uporabo kromovih strojilnih kopeli,
– mehansko in po potrebi tudi kemično predčiščenje skupnih ali delnih tokov odpadne vode in
– ponovna uporaba delno očiščene odpadne vode za manj zahtevne postopke v tehnologiji.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave za proizvodnjo usnja, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ne izvaja ukrepov iz 4. člena te uredbe ali če ne prilagodi obratovanja obstoječe naprave za proizvodnjo usnja v zvezi z mejnimi vrednostmi emisije snovi zahtevam iz 7. člena te uredbe.
(2) Z globo od 1.200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca naprave za proizvodnjo usnja.

(1) Upravljavec obstoječe naprave za proizvodnjo usnja mora prilagoditi njeno obratovanje v zvezi z mejnimi vrednostmi emisije snovi iz Priloge 1 te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012.
(2) Do prilagoditve obstoječe naprave za proizvodnjo usnja v skladu s prejšnjim odstavkom se zanjo uporabljajo mejne vrednosti, določene v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena mora upravljavec obstoječe naprave za proizvodnjo usnja prilagoditi njeno obratovanja določbam 3. člena te uredbe, če se zaradi posegov v takšno napravo poveča njena proizvodna zmogljivost za več kakor 25 odstotkov od uveljavitve te uredbe.
(4) Proizvodna zmogljivost obstoječe naprave iz prejšnjega odstavka je njena največja zmogljivost, ki jo opredeli proizvajalec naprave za proizvodnjo usnja in zapiše v tehnično dokumentacijo, namenjeno uporabnikom takšne naprave ter se izraža v količini usnja, ki nastane oziroma se obdela v 24 urah obratovanja naprave ali v eni uri, če naprava ne more obratovati neprekinjeno 24 ur.

(1) Ne glede na določbe drugega odstavka 3. člena te uredbe se za odpadno vodo iz obstoječe naprave za proizvodnjo usnja, odvedeno v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, uporabljajo mejne vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo do roka iz operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda, do katerega se mora odpadna voda iz te javne kanalizacije odvajati v vode očiščene v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(2) Če obstoječa naprava za proizvodnjo usnja ni priključena na javno kanalizacijo, se določbe prejšnjega odstavka uporabljajo do 31. decembra 2008 tudi za odpadno vodo, ki se iz te naprave odvaja neposredno v vode, če je iz dokumentacije, priložene k vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da so za priključitev naprave na javno kanalizacijo izpolnjeni vsi pogoji upravljavca javne kanalizacije.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za predelavo usnja in krzna (Uradni list RS, št. 35/96 in 41/04 – ZVO-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.