Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/11/ES z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 52) določa za naprave za litje, pretaljevanje in kovanje barvnih kovin ter naprav za proizvodnjo polizdelkov iz barvnih kovin (v nadaljnjem besedilu: livarna ulitkov) v zvezi z emisijo snovi in toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda):
– mejne vrednosti parametrov odpadne vode in
– posebne ukrepe za zmanjševanje emisije snovi.
(2) Za vprašanja o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz livarn ulitkov, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Za vprašanja obratovalnega monitoringa odpadnih vod pa se uporablja predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod ter pogoje za njegovo izvajanje.

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za odvajanje odpadnih vod iz livarn ulitkov, in sicer za:
– naprave za litje in pretaljevanje barvnih kovin iz primarnih surovin in
– naprave za proizvodnjo polizdelkov iz barvnih kovin z iztiskanjem, kovanjem, toplim in hladnim valjanjem ter vlečenjem.
(2) Livarne ulitkov so podrobneje opisane v Referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah kovačij in livarn 2005/C107/05 z dne 15. aprila 2005 za namene Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (UL C št. 107 z dne 3. 5. 2007, str. 12), ki je dostopen tudi na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ta uredba ne uporablja za odpadno vodo iz livarn ulitkov, če:
– povprečni dnevni pretok odpadne vode ne presega 15 m3/dan,
– letna količina odpadne vode ne presega 4.000 m3,
– obremenjevanje z odpadno vodo ne presega 50 PE,
– v odpadni vodi za nobeno od nevarnih snovi iz Prilog 1 in 2, ki sta sestavni del te uredbe, letna količina ne presega količine za nevarne snovi, določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in
– se odpadna voda ne odvaja iz objektov ali stavb, v katerih so naprave za regeneracijo peska ali naprave za izdelavo jeder.
(4) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za odpadno vodo iz naprav za pripravo vode, iz hladilnih sistemov in parnih generatorjev znotraj območja livarne ulitkov ter za komunalno odpadno vodo, ki nastaja na območju livarne ulitkov.

(1) Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz livarn ulitkov, ki se odvaja neposredno in posredno v vode ali odvaja v javno kanalizacijo, so določene v preglednici 1 v Prilogi 1 te uredbe.
(2) Če javna kanalizacija ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se za odpadno vodo iz livarne ulitkov, ki se odvaja v javno kanalizacijo, uporabljajo mejne vrednosti, ki so v prilogah te uredbe določene za neposredno in posredno odvajanje v vode.
(3) Mejna koncentracija sulfatov za odvajanje odpadne vode iz livarne ulitkov v kanalizacijo je enaka 600 mg/l.
(4) Če količina odpadne vode iz livarne ulitkov presega 15 odstotkov vse odpadne vode, ki se čisti na komunalni ali skupni čistilni napravi, se ne glede na določbe prejšnjega odstavka mejna koncentracija sulfatov določi kot vrednost, pri kateri po mešanju z drugimi odpadnimi vodami v kanalizaciji na dotoku na komunalno ali skupno čistilno napravo koncentracija sulfatov ne presega 200 mg/l.

Posebni ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec livarne ulitkov z namenom, da so izpolnjene zahteve v zvezi z mejnimi vrednostmi iz te uredbe, so:
1. uporaba suhih sistemov za odpraševanje, kjer je to tehnično izvedljivo;
2. uporaba bioloških naprav za odpraševanje in filtrov iz komposta pri napravah za čiščenje odpadnih plinov;
3. preprečevanje nastajanja padavinske odpadne vode na območju skladiščenja vhodnih surovin s prekrivanjem skladišč;
4. preprečevanje nastajanja adsorbljivih organskih halogenov (AOX) v odpadni vodi z zagotavljanjem najmanjše možne uporabe halogenov in kemikalij, pri katerih se sproščajo halogeni;
5. vodenje obratovalnega dnevnika, iz katerega je razvidna količina uporabljenih topil in čistil ter čas uporabe in navedba proizvajalca topil in čistil s povzetkom njegove izjave, da ta topila in čistila ne vsebujejo organsko vezanih halogenov;
6. ločevanje tokov različno onesnaženih odpadnih vod z namenom njihove ločene obdelave pred čiščenjem ali njihove ponovne uporabe.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec livarne ulitkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ne izvaja ukrepov iz 4. člena te uredbe.
(2) Z globo od 1.200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca livarne ulitkov.

(1) Upravljavec obstoječe livarne ulitkov mora prilagoditi obratovanje obstoječe livarne ulitkov v zvezi z mejnimi vrednostmi emisije snovi iz Priloge 1 te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012.
(2) Do prilagoditve obstoječih livarn ulitkov v skladu s prejšnjim odstavkom se za obstoječe livarne ulitkov uporabljajo mejne vrednosti, ki so določene v Prilogi 2 te uredbe.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena mora upravljavec obstoječe livarne ulitkov prilagoditi obratovanje obstoječe livarne ulitkov določbam 3. člena te uredbe, če se zaradi posegov v livarno ulitkov poveča njena proizvodna zmogljivost za več kakor 25 odstotkov po uveljavitvi te uredbe.
(4) Proizvodna zmogljivost obstoječe livarne ulitkov iz prejšnjega odstavka je največja zmogljivost naprave ulitkov, ki jo opredeli proizvajalec livarne in zapiše v tehnično dokumentacijo, namenjeno uporabnikom takšne naprave, ter se izraža v masi ulitkov, ki nastanejo oziroma se obdelajo v 24 urah obratovanja livarne ulitkov ali v 1 uri, če livarna ulitkov ne more obratovati neprekinjeno 24 ur.

(1) Ne glede na določbe četrtega odstavka 3. člena te uredbe se za odpadno vodo iz obstoječe livarne ulitkov, odvedeno v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, uporabljajo mejne vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo do roka iz operativnega programa na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, do katerega se morajo odpadne vode iz te javne kanalizacije odvajati v vode očiščene v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(2) Če obstoječa livarna ulitkov ni priključena na javno kanalizacijo, se določbe prejšnjega odstavka uporabljajo do 31. decembra 2008 tudi za odpadno vodo, ki se iz livarne ulitkov odvaja neposredno v vode, če je iz dokumentacije, priložene k vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja razvidno, da so za priključitev livarne ulitkov na javno kanalizacijo izpolnjeni vsi pogoji upravljavca javne kanalizacije.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.