Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/11/ES z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 52) določa za naprave za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla v zvezi z emisijo snovi in toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda):
– mejne vrednosti parametrov odpadne vode in
– posebne ukrepe za zmanjševanje emisije snovi.
(2) Za vprašanja o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Za vprašanja obratovalnega monitoringa odpadnih vod pa se uporablja predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod ter pogoje za njegovo izvajanje.

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za odvajanje odpadne vode iz naslednjih naprav za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla, in sicer:
1. naprav za sintranje,
2. plavžev za proizvodnjo surovega železa in naprav za granulacijo žlindre,
3. naprav za razžveplanje surovega železa,
4. naprav za proizvodnjo surovega jekla vključno s sekundarno metalurgijo,
5. naprav za kontinuirano litje in vroče oblikovanje,
6. naprav za vroče oblikovanje cevi,
7. naprav za hladno valjanje trakov,
8. naprav za hladno oblikovanje cevi, profilov, paličnega jekla in žice in
9. naprav za kontinuirano vroče potopno nanašanje površinske zaščite polizdelkov iz jekla.
(2) Naprave iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka so podrobneje opisane v Referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah v proizvodnji železa in jekla 2002/C 12/04 z dne 21. decembra 2001 za namene Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL C št. 12 z dne 16. 1. 2002, str. 5), ki je dostopen tudi na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.
(3) Naprave iz 5. do 9. točke prvega odstavka tega člena so podrobneje opisane v Referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah v industriji obdelave železnih kovin 2002/C12/04 z dne 21. decembra 2005 za namene Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL C št. 12 z dne 16. 1. 2002, str. 5), ki je dostopen tudi na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.
(4) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za odpadno vodo iz naprav za pripravo vode, iz hladilnih sistemov in parnih generatorjev na območju naprav za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla ter za komunalno odpadno vodo, ki nastaja na tem območju.

(1) Mejne vrednosti parametrov odpadne vode in mejne vrednosti emisijskih faktorjev odpadne vode iz naprav za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla, ki se odvaja neposredno ali posredno v vode in javno kanalizacijo, so določene v preglednicah 1 in 2 v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Emisijski faktor posamezne snovi v odpadni vodi za napravo za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla je razmerje med maso te snovi v odpadni vodi, ki se je z odpadno vodo odvedla v enem dnevu, in maso železa in jekla, ki se proizvede ali obdela v napravi za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla v enakem obdobju, če obratujejo vse naprave za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla s proizvodno zmogljivostjo. Emisijski faktor se izraža v gramih posameznega parametra na tono proizvedenega oziroma obdelanega železa in jekla.
(3) Proizvodna zmogljivost iz prejšnjega odstavka je največja zmogljivost naprave za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla, ki jo opredeli proizvajalec naprave in zapiše v tehnično dokumentacijo, namenjeno uporabnikom naprave, ter se izraža v masi proizvedenih oziroma obdelanih kovin v napravi za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla v 24 urah obratovanja ali v eni uri, če naprava za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla ne more obratovati neprekinjeno 24 ur.
(4) Če javna kanalizacija ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se za odpadno vodo iz naprave za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla, ki se odvaja v javno kanalizacijo, uporabljajo mejne vrednosti, ki so v prilogah te uredbe določene za neposredno in posredno odvajanje v vode.

(1) Posebni ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec naprave za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla z namenom, da so izpolnjene zahteve v zvezi z mejnimi vrednostmi iz te uredbe, so:
1. uporaba suhih sistemov za odpraševanje, kjer je to tehnično izvedljivo;
2. uporaba bioloških naprav za odpraševanje in filtrov iz komposta pri napravah za čiščenje odpadnih plinov;
3. ponovna uporaba odpadne in hladilne vode v napravah za granulacijo žlindre;
4. ponovna uporaba vode za izpiranje, očiščene z uporabo kaskadnega čiščenja ali ionske izmenjave;
5. regeneracija procesnih raztopin z ekstrakcijo, cementacijo, kristalizacijo, izmenjavo ionov in filtracijo z uporabo membran;
6. preprečevanje nastajanja padavinske odpadne vode na območju skladiščenja vhodnih surovin s prekrivanjem skladišč;
7. uporaba postopkov za zmanjševanje izpuščanja snovi za površinsko obdelavo z odvajanjem odpadne vode, kot je zbiranje razškropljenih tekočin ali posnemanje odpadnih tekočin za površinsko obdelavo;
8. preprečevanje nastajanja adsorbljivih organskih halogenov (AOX) v odpadni vodi z zagotavljanjem najmanjše možne uporabe halogenov in kemikalij, pri katerih se sproščajo halogeni;
9. vodenje obratovalnega dnevnika, iz katerega je razvidna količina uporabljenih topil in čistil ter čas uporabe in navedba proizvajalca topil in čistil s povzetkom njegove izjave, da ta topila in čistila ne vsebujejo organsko vezanih halogenov, in
10. ločevanje tokov različno onesnaženih odpadnih vod zato, da se ločeno obdelajo pred čiščenjem ali njihovo ponovno uporabo.
(2) Upravljavec naprave za proizvodnjo železa in jekla mora zagotoviti, da se odpadna voda ne odvaja iz:
– naprav za sintranje,
– naprav za razžveplanje surovega železa in
– naprav za proizvodnjo surovega jekla, razen naprav za hlajenje odpadnega plina in sekundarne metalurgije.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ne izvaja ukrepov iz 4. in 7. člena te uredbe.
(2) Z globo od 1.200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca naprave za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla.

(1) Ne glede na določbe četrtega odstavka 3. člena te uredbe se za odpadno vodo iz obstoječe naprave za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla, odvedeno v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, uporabljajo mejne vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo do roka iz operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda, do katerega se morajo odpadne vode iz te javne kanalizacije odvajati v vode očiščene v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(2) Če obstoječa naprava za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla ni priključena na javno kanalizacijo, se določbe prejšnjega odstavka uporabljajo do 31. decembra 2008 tudi za odpadno vodo, ki se iz naprave za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla odvaja neposredno v vode, če je iz dokumentacije, priložene k vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da so za priključitev naprave za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla na javno kanalizacijo izpolnjeni vsi pogoji upravljavca javne kanalizacije.

(1) Upravljavec obstoječe naprave za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla mora prilagoditi njeno obratovanje v zvezi z mejnimi vrednostmi emisije snovi iz Priloge 1 te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012.
(2) Do prilagoditve obstoječe naprave za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla v skladu s prejšnjim odstavkom se zanjo uporabljajo mejne vrednosti, ki so določene v preglednicah 1 in 2 v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena mora upravljavec obstoječe naprave za proizvodnjo in obdelavo železa in jekla prilagoditi njeno obratovanje določbam 3. člena te uredbe, če se zaradi posegov v napravo poveča njena proizvodna zmogljivost za več kakor 25 odstotkov od uveljavitve te uredbe.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz naprav za proizvodnjo železa in jekla (Uradni list RS, št. 90/00 in 41/04 – ZVO-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.