Na podlagi tretjega, četrtega in petega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) se v 1. členu besedilo »Direktivo Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju pri odvajanju nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L št. 129, z dne 18. 5. 1976)« nadomesti z besedilom »Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/11/ES z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 52)«.

V 2. členu se 5. točka spremeni tako, da se glasi:
»5. večja sprememba obratovanja naprave je vsak poseg v napravo, ki bistveno spremeni glavne tehnične značilnosti ali zmogljivost naprave tako, da se spremeni za več kakor 25 odstotkov najmanj ena od naslednjih vrednosti, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju:
– največja letna količina odpadnih vod na iztoku naprave,
– največja letna količina nevarnih snovi v odpadni vodi iz naprave,
– mejna vrednost, določena na podlagi 10. člena te uredbe,
– mejna vrednost, določena na podlagi 6., 7. in 8. člena te uredbe,
– največji 6-urni povprečni pretok ali
– največji dnevni pretok odpadne vode.
Za večjo spremembo v obratovanja naprave šteje tudi:
– sprememba iztoka odpadnih vod, pri kateri se iztok spremeni tako, da se odpadna voda odvaja v drug vodotok, ali pride do priklopa ali odklopa od javne kanalizacije, in
– sprememba vhodnih surovin, pomožnih sredstev ali produktov, ki povzročijo spremembo sestave odpadnih vod tako, da je treba spremeniti parametre pri meritvah v okviru izvajanja obratovalnega monitoringa.
Če se zaradi posegov v napravo spremembe obratovanja naprave uvajajo postopoma, se šteje za večjo spremembo naprave sprememba, pri kateri dosežejo učinki vseh sprememb vrednosti večje spremembe iz prejšnjih odstavkov te točke;«.
V točki 6.5 se besedilo »in je kot gradbeni proizvod« nadomesti z besedilom »in je zgrajena ali kot gradbeni proizvod«.
V točki 13.1 se besedilo »v prilogi 3« nadomesti z besedilom »v preglednici 1 iz priloge 3«.
V točki 18.1 se za besedilom »ciprinidne vode« doda besedilo »ter vode, ki niso ciprinidne ali salmonidne vode,«.
Za 24. točko se dodata novi 25. in 26. točka, ki se glasita:
»25. zadrževalni čas je čas zadrževanja odpadne vode v čistilni napravi, izračunan kot količnik med prostornino bazenov in dnevnim pretokom na dotoku, pri čemer se povratni tokovi ne štejejo za dotok odpadne vode.
26. prednostne snovi so snovi, navedene v Odločbi št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2001, str. 1).«.

V 5. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Če se industrijske odpadne vode iz naprave odvajajo v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se za industrijsko odpadno vodo iz naprave uporabljajo mejne vrednosti, ki so v skladu s prvim odstavkom tega člena določene za neposredno in posredno odvajanje industrijske odpadne vode v vode.«.

V 6. členu se v prvem odstavku besedilo »MVK – mejna vrednost nitratnega dušika oziroma sulfatov, izražena v mg/l,v« nadomesti z besedilom »MVK – mejna vrednost nitratov oziroma sulfatov, izražena v mg/l, pri čemer se mejna vrednost nitratnega dušika izračuna iz mejne vrednosti nitratov z upoštevanjem masnega deleža dušika v nitratih,«.

V 7. členu se naslov spremeni tako, da se glasi:
»(mejna vrednost biološke razgradljivosti, amonijevega dušika, sulfatov in težkohlapnih lipofilnih snovi za odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo)«.
V prvem odstavku se besedilo »dušika in sulfatov« nadomesti z besedilom »dušika, sulfatov in težkohlapnih lipofilnih snovi«, za besedo »določene« pa se doda besedilo »v tej uredbi in«.
V tretjem odstavku se besedilo »dušika in sulfatov« nadomesti z besedilom »dušika, sulfatov in težkohlapnih lipofilnih snovi«.

V 8. členu se v četrtem odstavku besedilo »iz drugega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom », ki niso salmonidne ali ciprinidne vode,«.

V 9. členu se v prvem odstavku v enačbi številka ”0,1” nadomesti s številko ”0,15”.
V tretjem odstavku se za besedo »če« doda besedilo »nevarna snov ni prednostna snov in«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se mejna vrednost letne količine nevarnih snovi v industrijski odpadni vodi določi za posamezno prednostno snov v skladu s prvim odstavkom tega člena tudi za napravo, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda v javno kanalizacijo, pri čemer se za srednji nizki pretok vodotoka šteje srednji nizki pretok vodotoka na kraju iztoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave, ki čisti odpadne vode iz naprave.«.

V 14. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Meritve monitoringa na iztoku zadrževalnika, čistilne naprave padavinske odpadne vode ter komunalne čistilne naprave ali skupne čistilne naprave, v kateri se čisti skupaj s komunalno odpadno vodo tudi padavinska odpadna voda, se pri vrednotenju rezultatov meritev monitoringa ne upoštevajo, če je odpadna voda na vtoku onesnažena zaradi naravnih neugodnih vremenskih razmer ali naravnih ali drugih nesreč.«.

Naslov IV. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»IV. OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE IN PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA«.

V 15. členu se za sedmim odstavkom dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita:
»(8) Okoljevarstveno dovoljenje je treba pridobiti tudi za vsako večjo spremembo naprave iz prvega odstavka tega člena, komunalne ali skupne čistilne naprave iz drugega odstavka tega člena in zadrževalnika padavinske odpadne vode, čistilne naprave padavinske odpadne vode in lovilca olj iz tretjega odstavka tega člena.
(9) Če se naprava uvršča med naprave, ki povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se za njeno obratovanje izda okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, če obratovanje naprave izpolnjuje zahteve iz te uredbe.«.

V 16. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se odstavka glasita:
»(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti za:
1. obratovanje naprave, ki ni naprava ali del naprave, ki povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, če:
a) se iz nje letno odvaja manj kakor 12.000 m3 industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo,
b) je v skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode določeno, da mora biti javna kanalizacija, v katero se industrijska odpadna voda odvaja, zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja več kakor 2.000 PE, in
c) je naprava, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda:
– postaja za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ali pralnic za motorna vozila,
– naprava za hlajenje ali naprava za proizvodnjo pare in vroče vode,
– objekt ali naprava za pripravo vode,
– naprava za pranje ali kemično čiščenje tekstilij,
– obrat za proizvodnjo živil živalskega izvora ali predelovalni obrat živalskih stranskih proizvodov,
– naprava za obdelavo in predelavo živalskih in rastlinskih surovin ter mleka pri proizvodnji hrane za prehrano ljudi in živalske krme,
– naprava za proizvodnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač ali
– objekt reje domačih živali;
2. obratovanje lovilca olj, ki je kot gradbeni proizvod načrtovan, preskušen in označen v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, in ni zgrajen na kraju samem, namenjen pa je odvajanju industrijske in padavinske odpadne vode iz tal postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi ali tal objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil s površino, manjšo od 5 ha, razen, če se odpadna voda iz lovilca olj odvaja neposredno v vode ali posredno v podzemne vode ali v kanalizacijo, ki ni javna kanalizacija;
3. odvajanje odpadne vode iz objektov za opravljanje veterinarske in zdravstvene dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz objektov za opravljanje veterinarske in zdravstvene dejavnosti, če se odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, za katero je v skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode določeno, da mora biti zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja več kakor 2.000 PE.
(2) Ne glede na določbe drugega odstavka prejšnjega člena okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti za obratovanje male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja manjšo ali enako 50 PE in za obratovanje male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja večjo od 50 PE, ki ne odvaja odpadnih vod posredno v podzemne vode, ali ni na vodovarstvenem območju ali na prispevnem območju kopalnih voda, če za tako malo komunalno čistilno napravo zagotavlja obratovalni monitoring izvajalec občinske gospodarske javne službe čiščenja in odvajanja komunalne odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.«.
V tretjem odstavku se v sedmi alineji besedilo »letališke steze« nadomesti z besedilom »letaliških stez«, v osmi alineji se številka »3« nadomesti s številko »5« in v deveti alineji številka »0,5« s številko »3«.

Za 16. členom se doda nov 16.a člen, ki se glasi:

(1) Če je za obratovanje naprave ali komunalne ali skupne čistilne naprave ali za njeno spremembo po tej uredbi pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja obvezna, je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje najpozneje ob pridobitvi gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov.
(2) Če za obratovanje ali spremembo naprave ali komunalne ali skupne čistilne naprave po tej uredbi ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in zaradi posega v prostor zaradi gradnje ali spremembe naprave ali komunalne ali skupne čistilne naprave ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja, je treba k vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, za gradnjo objekta ali stavbe, ki je po tej uredbi naprava ali komunalna ali skupna čistilna naprava, priložiti strokovno oceno vplivov emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode.
(3) Iz strokovne ocene iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni:
– firma in sedež upravljavca naprave ali komunalne ali skupne čistilne naprave,
– kraj naprave ali komunalne ali skupne čistilne naprave,
– vrsta naprave ali komunalne ali skupne čistilne naprave,
– opis tehnološkega procesa v napravi, ki ima vpliv na emisijo snovi in toplote,
– številka sistema javne kanalizacije in ime aglomeracije, če se odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo,
– ime vodotoka in oznaka vodnega telesa površinske vode ali vodnega telesa podzemne vode, če se odpadne vode odvajajo neposredno v vode ali posredno v podzemne vode,
– opredelitev o uvrstitvi naprave v skupino naprav, za katero posebni predpis iz 3. člena te uredbe ureja mejne vrednosti ali druge zadeve v zvezi z emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode,
– opis spremembe naprave, če gre za gradnjo zaradi spremembe naprave,
– največja letna količina odpadne vode,
– mejne vrednosti za emisijo snovi in toplote, ki jih je treba upoštevati pri obratovanju naprave,
– obseg prvih meritev, če so za napravo predpisane,
– poudarki, ki jih je treba v zvezi z emisijo snovi in toplote upoštevati pri poročilu o izvedenih prvih meritvah,
– obseg obratovalnega monitoringa.
(4) Strokovno oceno iz tretjega odstavka tega člena lahko izdela samo oseba, ki je v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod, pridobila pooblastilo za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa, ali oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, imenovana za okoljskega izvedenca za vplive na okolje zaradi emisije v vode.
(5) Strokovno oceno iz tretjega odstavka tega člena je treba izdelati na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.
(6) Izdelovalec strokovne ocene vplivov emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode mora strokovno oceno, ki jo je predal investitorju zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja, poslati ministrstvu v elektronski obliki na obrazcu iz prejšnjega odstavka.«.

V 18. členu se v prvem odstavku za besedilom »pitne vode« doda besedilo », ali kopalne vode«.
V drugem odstavku se za besedo »jezer« doda besedilo »razen presihajočih jezer«.
V tretjem odstavku se besedilo »jezer, na ožjih in širših vodovarstvenih območjih pa« nadomesti z besedilom »jezer in na ožjih ali širših vodovarstvenih območjih«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Dokumentacijo iz prejšnjega odstavka lahko izdela samo pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena za izvajanje obratovalnega monitoringa onesnaževanja podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring onesnaževanja podzemne vode.«.

V 19. členu se v drugem odstavku besedilo »predpisa, ki ureja oskrbo odvajanja in čiščenja komunalne vode« nadomesti z besedilom »predpisov, ki urejajo emisijo snovi iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi iz malih komunalnih čistilnih naprav«.

V 20. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ministrstvo lahko na podlagi vloge upravljavca naprave dovoli drugačen način odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se mora skladno s prejšnjim odstavkom odvajati v javno kanalizacijo, če ugotovi, da:
– je v primeru odvajanja v vode na območju, ki ni vodovarstveno območje, predlagani način čiščenja najmanj enako učinkovit kakor čiščenje v komunalni ali skupni čistilni napravi in v industrijski odpadni vodi nobena od nevarnih snovi ne presega letne količine, ki je za to nevarno snov določena v preglednici 1 priloge 3 te uredbe, ali
– industrijska odpadna voda škodljivo vpliva na objekte javne kanalizacije ali na obratovanje komunalne ali skupne čistilne naprave in iz analize tveganja v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim, izhaja, da odvajanje odpadne vode nima škodljivega vpliva na vir pitne vode.«.

Besedilo 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ministrstvo lahko na podlagi vloge upravljavca naprave za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja ali njegove spremembe odobri za napravo spremembo programa obratovalnega monitoringa, če ugotovi, da je lahko:
– pogostost meritev manjša, ker sta količina in onesnaženost odpadne vode enaki skozi vse koledarsko leto, ali
– obseg meritev parametrov odpadne vode manjši, ker je letna količina emisije ene ali več snovi iz predpisanega obsega meritev manjša od količine, določene za te snovi v preglednici 1 priloge 3 te uredbe.
(2) Ministrstvo lahko upravljavcu naprave ali upravljavcu čistilne naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določi za napravo spremembo programa obratovalnega monitoringa, če na podlagi poročil o obratovalnem monitoringu ali podatkov o tehnološkem procesu ali podatkov iz monitoringa kemijskega stanja vodotoka ugotovi, da se mora:
– pogostost meritev povečati, ker se količina in onesnaženost odpadne vode spreminjata v obdobju med dvema občasnima meritvama, ali
– obseg meritev parametrov odpadne vode povečati za eno ali več snovi, ker je letna količina emisije teh snovi večja od količine, določene v preglednici 1 priloge 3 te uredbe.
(3) Za naprave, za katere ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, lahko upravljavec vloži vlogo za spremembo programa obratovalnega monitoringa, določenega v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring. Spremembo programa obratovalnega monitoringa ministrstvo potrdi z odločbo, če je iz dokumentacije, priložene k vlogi, razvidno, da upravljavec z izvajanjem ukrepov za zmanjševanje emisije snovi zagotavlja izpolnjevanje pogojev za spremembo programa obratovalnega monitoringa iz prvega odstavka tega člena.
(4) Vloga iz prvega in tretjega odstavka tega člena mora vsebovati poročilo o meritvah emisij snovi, opis ukrepov za zmanjševanje emisije snovi, s katerimi upravljavec zagotavlja izpolnjevanje pogojev za spremembo programa obratovalnega monitoringa, ter mnenje izvajalca monitoringa, iz katerega je razvidno, da je zahtevana sprememba programa obratovalnega monitoringa upravičena.«.

V 33. členu se v prvem odstavku besedilo »1.000.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »4.000 eurov do 40.000 eurov«.
V drugem odstavku se besedilo »30.000 tolarjev do 150.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »1.200 eurov do 4.100 eurov«.
V tretjem odstavku se besedilo »50.000 SIT do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »40 eurov do 1.200 eurov«.

V 34. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ministrstvo lahko dovoli za odvajanje industrijske odpadne vode iz obstoječe naprave v vodotok tudi večjo vrednost letne količine za eno ali več nevarnih snovi, kakor je vrednost, izračunana na podlagi določb 9. člena te uredbe, če se vodotok izliva v vodno telo večjega vodotoka, za katerega odvajanje industrijske odpadne vode iz obstoječe naprave izpolnjuje zahteve iz 9. člena te uredbe, in če:
– vodotok, v katerega se odvaja industrijska odpadna voda, ni voda prvega reda in njegova dolžina dolvodno od iztoka odpadne vode ni večja od 5.000 m, ali
– se odvaja industrijska odpadna voda iz obstoječih kopališč v zdraviliščih ali hotelih neposredno v vode in koncentracija adsorbljivih halogeniranih ogljikovodikov v odpadni vodi ne presega 0,2 mg/l, ali
– je obstoječa naprava zaradi odvajanja industrijske odpadne vode vključena v program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja, ki ga je Vlada Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, sprejela za območje degradiranega okolja.«.

V 35. členu se v drugem odstavku številka »2007« nadomesti s številko »2009«.

Priloga 2 se nadomesti z novo Prilogo 2, ki je kot Priloga 1 sestavni del te uredbe.
Priloga 3 se nadomesti z novo Prilogo 3, ki je kot Priloga 2 sestavni del te uredbe.

(1) Upravljavci obstoječih lovilcev olj morajo zagotoviti prilagoditev obratovanja in vzdrževanja obstoječih lovilcev olj standardu SIST EN 858-2:
– najpozneje 90 mesecev po uveljavitvi te uredbe, če je obstoječi lovilec olj obratoval na dan uveljavitve te uredbe več kakor 10 let,
– najpozneje 90 mesecev po tem, ko obstoječi lovilec olj obratuje več kakor 10 let.
(2) Ne glede na določbe novega šestega odstavka 5. člena uredbe se za industrijsko odpadno vodo iz obstoječe naprave, odvedeno v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, uporabljajo mejne vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo do roka iz operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda, do katerega se morajo odpadne vode iz te javne kanalizacije odvajati v vode očiščene v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(3) Določbe novega četrtega odstavka 9. člena uredbe se za obstoječe naprave ne uporabljajo.
(4) Do določitve koncentracij prednostnih snovi, navedenih v preglednici 2 iz nove priloge 3 uredbe, ki se uporabljajo za ugotavljanje dobrega kemijskega stanja površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje površinskih voda, se za izračun mejne vrednosti letne količine teh prednostnih snovi uporabljajo koncentracije, ki so določene v preglednici 2 iz nove priloge 3 uredbe.

Ne glede na določbe 16.a člena uredbe, se po sprejemu sprememb in dopolnitev zakonov, ki urejata graditev objektov in varstvo okolja, pridobi gradbeno dovoljenje v postopku pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, pri čemer za obe dovoljenji upravni organ, pristojen za varstvo okolja, izda eno upravno odločbo.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.