Številka: U-I-94/07-9

Datum: 10. 5. 2007

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marte Fišer iz Nove Gorice in drugih, ki jih zastopa odvetniška družba Čeferin o. p., d. n. o., Grosuplje, na seji 10. maja 2007

Izvrševanje Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (Uradni list RS, št. 3/06) v delu, ki se nanaša na prostorsko enoto NG 2.3., se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.

1. Pobudniki izpodbijajo Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (v nadaljevanju: Odlok), kolikor v prostorski enoti NG 2.3. ureja bloke. Navajajo, da imajo v neposredni bližini predvidenih blokov pritlične vrstne stanovanjske hiše in se torej njihove nepremičnine nahajajo v vplivnem območju, zato so kot stranski udeleženci vključeni v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. S predvideno gradnjo naj bi se jim poslabšali bivalni pogoji zaradi odvzema dnevne svetlobe. V Odloku naj ne bi bili določeni konkretni pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje prostorske enote NG 2.3. Odlok naj bi določal le tri faktorje: faktor zazidanosti, faktor zelenih površin in faktor gradbene parcele. Z Odlokom naj faktorja zazidanosti in zelenih površin ne bi bila določena za vsako prostorsko enoto posebej, čeprav to določa 23. člen (pravilno 14. člen). V javni razgrnitvi naj bi bil predlog Odloka, ki je predvideval gradnjo mestnih stavb ter faktor zelenih površin 0,3. Vsebina sprejetega Odloka naj bi se razlikovala od predloga akta iz javne razgrnitve, čeprav v času javne razgrnitve in obravnave nanj ni bilo pripomb. Ta sprememba (gradnja blokov in faktor zelenih površin 0,2) naj bi bila uvrščena v Odlok šele po javni razgrnitvi. Odlok naj bi bil torej v izpodbijanem delu sprejet v drugačni vsebini, kot je bil razgrnjen. Mestni svet naj pri sprejemanju Odloka ne bi bil seznanjen z drugačno vsebino prostorske enote NG 2. 3., saj naj za to prostorsko enoto v javni razgrnitvi ne bi bilo pripomb. Pobudniki menijo, da bi se Ustavno sodišče moralo opredeliti tudi do vprašanja sorazmernosti med varovanjem javnega interesa pri urejanju prostora ter varovanjem lastninske pravice na posameznih nepremičninah. Z izpodbijanim predpisom naj bi se znižala vrednost stanovanjskim hišam pobudnikov. Zaradi pravne narave Odloka naj pobudniki ne bi imeli ustrezne pravne podlage, na podlagi katere bi lahko od Mestne občine zahtevali nadomestilo. Pobudniki predlagajo začasno zadržanje Odloka, ker je investitor že zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja. Gradnja naj bi bila mogoča že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, pred odločitvijo o tej pobudi. Z morebitno razveljavitvijo Odloka in s posledično rušitvijo objektov pa naj bi nastala velika gospodarska škoda.
2. Mestna občina odgovarja, da je 19. 6. 2003 sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Nova Gorica za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1990, 1993, 1995, 1996, 1998 in 1999, in srednjeročnega družbenega plana občine Nova Gorica za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega leta 1990, 1993, 1996, 1998 in 1999, za območje Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave glasila Oko, št. 18/03). Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (Uradne objave časopisa Oko, št. 1/2000, 10/02 in 15/02 – v nadaljevanju Odlok o PUP) naj bi zato postal neskladen z novo sprejetim planom, s katerim se je spremenila namenska raba. Zato naj bi nasprotna udeleženka pričela s postopkom sprememb in dopolnitev Odloka o PUP. Mestna občina navaja, da je bil za izpodbijani Odlok sprejet Program priprave sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nova Gorica (Uradne objave glasila Oko, št. 18/03). Javna razgrnitev in javna obravnava naj bi bili izvedeni v skladu z določbami Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. – ZUreP-1). Mestna občina navaja, da Mestni svet praviloma sprejema predlog prostorskega akta z drugačno vsebino, kot pa je bila razgrnjena v postopku, sicer javna razgrnitev in javna obravnava ne bi dosegli svojega namena. Zaradi čim večje vključitve javnosti naj bi bila razgrnitev podaljšana. Posebno mesto v tem postopku naj bi dobila tudi strokovna javnost (lokalna Zbornica za arhitekturo in prostor). Mestni svet naj bi tudi sam imenoval ekspertno skupino svetnikov, ki naj bi še dodatno s pripravljalcem in s predstavniki strokovne javnosti uskladila vse oblikovalske določbe v vseh prostorskih enotah. Pogoji in merila za izdelavo projektne dokumentacije naj bi bili v Odloku konkretizirani, zato naj bi bilo mogoče na njegovi podlagi izdelati povsem ustrezno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja. Predpisani faktorji naj bi bili ključni za uravnavanje ravnovesja v grajenem prostoru. Dovoljeno višino objekta naj bi določala faktor največje dovoljene zazidanosti gradbene parcele in faktor največje dovoljene izrabe gradbene parcele. Absolutna omejitev višine naj bi bila določena le v tistih prostorskih enotah, kjer naj bi bilo zaradi utemeljenih razlogov to potrebno. Vprašanja sorazmernosti med varovanjem javnega interesa pri urejanju prostora ter varovanjem lastninske pravice naj bi se pripravljalec Odloka ves čas zavedal. Zato naj bi pripravil Odlok, ki naj bi omogočil vzpostavljanje pravičnih in enakopravnih pogojev bivanja za vse uporabnike prostora in lastnike zemljišč v obravnavani prostorski enoti. Zaradi gradnje novih objektov v tej prostorski enoti naj bi bila kvaliteta bivanja v primerljivih mestnih predelih izenačena. Pobudnikom naj z gradnjo novih objektov ne bi bila bistveno odvzeta svetloba v njihovih bivanjskih prostorih, ker 24. člen (pravilno 15. člen) Odloka določa odmike od objektov v odvisnosti od orientacije in višine objektov. Zato nasprotna udeleženka meni, da ni pogojev za začasno zadržanje Odloka.

3. Po določbi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe sploh ne bi izvrševale.
4. Po presoji Ustavnega sodišča so posledice, ki nastajajo z izvrševanjem izpodbijanega odloka, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega odloka. Na podlagi izpodbijanega odloka je investitor že zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo dveh večstanovanjskih stavb s podzemno garažo na parc. št. 533/2, 533/3, 534/2, 535/2 in 535/3 k. o. Nova Gorica. Ta gradnja pa lahko povzroči nepopravljive posledice v življenjskem okolju pobudnikov. Po drugi strani pa začasno zadržanje izvrševanja tega Odloka nima drugih posledic, kot je ta, da se postopek izdaje gradbenega dovoljenja do končne odločitve Ustavnega sodišča ne more nadaljevati in se bo lahko izvedel kasneje, če bo ugotovljeno, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo ali zakonom.

5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sodnik dr. Zvonko Fišer je bil pri obravnavanju in odločanju v tej zadevi izločen. Sklep je sprejelo soglasno.