Na podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in spremembe), 25. člena Odloka o občinskih cestah v Občini Majšperk (Uradni list RS, št. 43/99) in 17. člena Statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99 in 92/03) je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 7. redni seji dne 17. 5. 2007 sprejel

S tem odlokom se določajo predmet, pogoji, postopki in merila za podeljevanje koncesije na področju obvezne gospodarske javne službe »urejanje in vzdrževanje občinskih cest« v Občini Majšperk (v nadaljevanju: javna služba).

Javna služba obsega naslednje storitve:
– pregledniško službo;
– redno vzdrževanje prometnih površin;
– redno vzdrževanje bankin;
– redno vzdrževanje odvodnjavanja;
– redno vzdrževanje brežin;
– redno vzdrževanje vertikalne signalizacije in opreme;
– redno vzdrževanje horizontalne signalizacije;
– redno vzdrževanje cestnih naprav in objektov;
– zagotavljanje preglednosti;
– čiščenje cest, hodnikov za pešce, prometnih površin;
– intervencijski ukrepi;
– zimska služba.

Javna služba iz predhodnega člena se izvaja na objektih, ki so kategorizirani z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini Majšperk:
– lokalnih cestah;
– hodnikih za pešce ob lokalnih cestah;
– javnih poteh;
(v nadaljevanju: prometna infrastruktura).

Prometna infrastruktura je javno dobro in je v upravljanju koncedenta.

Gospodarska javna služba, ki je predmet koncesije po tem odloku, se izvaja na območju Občine Majšperk.

Koncedent po tem odloku je Občina Majšperk (v nadaljnjem besedilu: koncedent).

Uporabniki storitev javne službe so vsi, ki uporabljajo prometno infrastrukturo iz 3. člena tega odloka.
Uporabnik ima pravico opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe in oblikovati predloge ter pobude za boljše in učinkovitejše izvajanje. Izvajalec javne službe je dolžan o opozorilu, predlogu in pobudi uporabnika, podati odgovor uporabniku in koncedentu v pisni obliki in sicer v roku 15 dni od dneva vložitve opozorila, predloga in pobude uporabnika.

Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. V ponudbi za pridobitev koncesije (prijava na razpis) mora ponudnik dokazati, da je sposoben in usposobljen izvajati storitve iz 2. člena tega odloka.
Poleg obveznih in vseh neobveznih pogojev, ki jih določa 42. člen Zakona o javnih naročilih je ponudnik dolžan izpolniti tudi naslednje pogoje:
– razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo oziroma izkušnjami na področju razpisane koncesije, pri čemer se število, nivo usposobljenosti in dokazila o izkušenosti zaposlenih določi z razpisno dokumentacijo,
– razpolaga z zadostnim obsegom prostih delovnih sredstev za nemoteno izvajanje storitev s področja razpisane koncesije, pri čemer se vrsta in minimalno število določi z razpisno dokumentacijo,
– razpolaga z ustreznim poslovnim prostorom, oziroma na drug način neposredno dokaže, da lahko nemoteno opravlja dejavnost,
– zagotavlja nadzor nad izvajanjem lastnega dela,
– zagotavlja strokovno in kadrovsko usposobljenost za vodenje katastra javne službe ter razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje,
– da se obveže prevzeti zavarovanje za škodo iz 17. člena tega odloka, ki bi jo v zvezi z opravljanjem koncesije povzročil tretji osebi, koncedentu ali iz objektivne odgovornosti za stvar; pogodba mora imeti klavzulo da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Majšperk,
– zagotavlja interventno izvajanje javne službe na utemeljen poziv uporabnikov ob vsakem času,
– izkaže sistemsko urejenost varstva in zdravja pri delu ter požarnega varstva v podjetju s predpisanimi evidencami ali izjavo.

Koncesionar se izbere z javnim razpisom.
O izbiri najboljšega ponudnika odloči občinska uprava z odločbo.
Zoper odločbo o izbiri najboljšega ponudnika je dovoljena pritožba. O pritožbi odloči župan Občine Majšperk.
Razpisna dokumentacija vsebuje predvsem naslednje sestavine:
– povabilo k oddaji ponudbe;
– podrobnejše pogoje za pridobitev koncesije v skladu s tem odlokom;
– opisana in vrednotena merila za izbiro koncesionarja;
– obrazec ponudbe;
– obrazec za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika;
– rok za prijavo na razpis in način prijave;
– seznam dokumentacije, ki jo mora vsebovati prijava;
– rok za izbiro koncesionarja;
– postopek v primeru, da se v določenem roku ne prijavi noben kandidat.

Za postopek oddaje javnega naročila in organe, ki nastopajo v postopku izbire koncesionarja, se smiselno uporablja Zakon o javnih naročilih.

Merilo za izbor koncesionarja je najnižja skupna cena.
Vrednotijo se izključno ponudbe, ki dokazujejo izpolnjevanje vseh pogojev iz 8. člena tega odloka.
Nepopolne, nepravočasne in nepravilne ponudbe ponudnikov se smatrajo kot neveljavne.

Posamezne storitve iz 2. člena tega odloka se opravljajo v skladu s programom koncedenta in ob upoštevanju predpisov ter drugih standardov in normativov, veljavnih za to področje.
Letni program rednega vzdrževanja sestavi koncesionar do konca meseca novembra za naslednje leto in ga predloži v potrditev koncedentu. Na osnovi potrjenega letnega programa koncesionar sestavi mesečni operativni program del do konca meseca za naslednji mesec. Poleg letnega programa koncesionar predloži tudi poročilo o stanju prometne infrastrukture.
Program zimske službe sestavi koncesionar do 15. oktobra tekočega leta in ga posreduje koncedentu v potrditev.

Koncesionar je dolžan zagotavljati storitev izvajanja javne službe na poziv uporabnikov ob vsakem času ter zagotoviti odpravo ugotovljenih nepravilnosti najkasneje v roku 24 ur, oziroma takoj, če je ogrožena varnost udeležencev v cestnem prometu.
S koncesijsko pogodbo se določi pogoje, ob katerih je koncesionar dolžan interventno posredovati ob vsakem času.

Javno službo izvaja koncesionar ob uporabi delovnih priprav in drugih sredstev, potrebnih za opravljanje javne službe, ki so njegova last, oziroma jih najame ali kakor koli drugače priskrbi.

Podatke za ažuriranje banke cestnih podatkov koncesionar periodično, vendar najmanj dvakrat letno (15. junija in 15. novembra tekočega leta) izroča koncedentu, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih izroči v celoti.

Koncesionar mora koncedentu omogočiti dostop do podatkov, ki jih ta potrebuje za nemoteno delovanje javne službe.

Izbrani ponudnik mora pred podpisom koncesijske pogodbe:
1. Skleniti zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti v višini 15% od letne vrednosti koncesijske storitve, določene z proračunskimi sredstvi:
a. za škodo, ko jo povzroči Občini Majšperk z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe;
b. za škodo, ki pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe nastane uporabnikom ali drugim osebam;
c. za škodo, ki nastane iz objektivne odgovornosti za stvar.
Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Majšperk.
Škoda iz prve alinee prvega odstavka tega člena obsega tudi stroške, ki nastanejo zaradi izbiranja novega izvajalca javne službe, ali za pokrivanje izrednih stroškov nujnega interventnega zagotavljanja storitev javne službe, če pride do prenehanja opravljanja javne službe po krivdi koncesionarja.
2. Predložiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% od vrednosti pogodbe, ki mora biti brezpogojna in plačljiva na prvi poziv, za dobo pogodbenega razmerja.

Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, za dobo 5 let.
Koncesijsko razmerje nastane s podpisom koncesijske pogodbe in traja do njenega prenehanja.
V imenu koncedenta pogodbo podpiše župan.

Koncesija ni prenosljiva, razen s soglasjem koncedenta.
Koncesionar lahko ob soglasju ali pa na predlog koncedenta sklene z drugim usposobljenim izvajalcem storitve javne službe pogodbo o začasni vzajemni pomoči, v okviru katere lahko podizvajalec opravlja posamezne storitve na območju občine.
Koncesionar mora v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter javnosti v zvezi s tem nastopati v svojem imenu.

Javna služba se financira iz proračuna koncedenta na podlagi cen, ki jih ponudnik ponudi v ponudbi na javnem razpisu za opravljanje javne službe. Koncesionar lahko predlaga povišanje cen storitev enkrat letno. Soglasje k povišanju cen daje občinski svet.

Koncesionar, ki poleg javne službe iz tega odloka opravlja še druge dejavnosti, mora za to javno službo voditi ločeno knjigovodsko evidenco po določilih zakona, ki ureja gospodarske družbe.

Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma vsebine koncesijske pogodbe izvaja občinska uprava.

Koncedent ima pravico in dolžnost nadzorovati izvajanje javne službe na terenu in poslovanje koncesionarja. Tehnični nadzor nad izvajanjem javne službe oziroma nadzor na terenu opravlja delavec občinske uprave, pri čemer se ugotovitve potrdijo v dnevniku izvajanja del.
Zaradi izvedbe nadzora poslovanja je koncesionar dolžan osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana ali direktorja občinske uprave, omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.

Koncedent izvrši napovedan nadzor poslovanja s poprejšnjo napovedjo najmanj 8 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, med poslovnim času koncesionarja.
O izvedenem nadzoru se napiše zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta.

Koncesijsko razmerje preneha s potekom roka, za katerega je bilo sklenjeno, s sporazumnim razdrtjem ali z odvzemom.
Koncesijsko razmerje preneha tudi v primeru stečaja ali likvidacije pravne osebe, ki je pridobila koncesijo oziroma z izbrisom fizične osebe iz ustreznega vpisnika.

Koncesionar je dolžan koncedenta nemudoma obvestiti o spremembi okoliščin, ki so bile pomembne za sklenitev koncesijske pogodbe.
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno z spremembo razpolaganja z osnovnimi sredstvi, ki so potrebni za izvajanje koncesije. Če koncesionar tega ne stori v roku, ki ga predlaga koncedent, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent koncesijo odvzame.

Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo v primeru hudih kršitev koncesijske pogodbe ali drugih ponavljajočih se ali neodpravljenih kršitev.

Hude kršitve koncesijske pogodbe so:
– nepravočasen pričetek opravljanja javne službe glede na rok, določen s koncesijsko pogodbo;
– ponavljajoče se neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti;
– ponavljajoče se neupoštevanje veljavnih tehničnih, strokovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za dejavnost;
– hudi in dokumentirani primeri neučinkovitega in nepopolnega ali nestrokovnega opravljanja javne službe, zaradi česar pride do večje ogroženosti varnosti ljudi in premoženja, ne glede na to, ali so posledice nastopile ali ne;
– angažiranje podizvajalcev brez soglasja koncedenta;
– opustitev vodenja katastra;
– opustitev sklenitve zavarovanja;
– drugi primeri kršitev, določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.

Druge kršitve koncesijske pogodbe, na podlagi katerih je možen odvzem koncesije, so:
– občasno neupoštevanje veljavnih tehničnih, strokovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za dejavnost;
– opuščanje opravljanja javne službe na posameznih območjih;
– drugi primeri, neposredno določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.
Odvzem koncesije v primerih iz prvega odstavka je možen, če je koncedent na konkretno kršitev koncesionarja predhodno pisno opozoril, mu postavil rok za odpravo morebitnih posledic kršitve in ga pri tem opozoril na možnost odvzema koncesije.

Koncesije ni mogoče odvzeti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem, prišlo zaradi višje sile.
Kot višja sila se štejejo izredne nepredvidene okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nesreče, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri čemer pride do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodbe.
Koncesionar je dolžan v pogojih višje sile nadaljevati z opravljanjem javne službe, koncedent pa je dolžan koncesionarju na ustrezen način povrniti morebitne povečane stroške, ki nastajajo v teh pogojih.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.

V primeru prenehanja koncesijskega razmerja zaradi odvzema ali razdrtja koncesijske pogodbe ne smejo biti prizadete pravice uporabnikov. Zato mora koncesionar gospodarsko javno službo opravljati, dokler koncedent ne zagotovi izvajanja javne službe na drug način oziroma podpiše pogodbo z drugim koncesionarjem, vendar najdlje eno leto.

Odvzem koncesije se izvede z upravno odločbo, ki jo izda občinska uprava. Posledica odvzema je razdrtje koncesijske pogodbe.
Zoper odločbo o odvzemu je dovoljena pritožba. O pritožbi odloči župan Občine Majšperk.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.