Na podlagi 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – v nadaljevanju: ZGJS), 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 EZ-UPB2 – v nadaljevanju: Energetski zakon) ter 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju: Statut) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji dne 24. maja 2007 sprejel
O D L O K
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok ureja način izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: javni službi):
– dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja),
– dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem (v nadaljevanju: dobava tarifnim odjemalcem).
Izvajalec lokalnih gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: izvajalec) mora v javnem interesu izvajati obveznosti javne službe, zlasti varnost obratovanja, zanesljivost dobave zemeljskega plina, zagotavljanje dobave zemeljskega plina in storitev pod splošnimi pogoji vsakomur, redno in trajno obratovanje, zagotavljanje predpisane kvalitete in razumne cene dobavljenega zemeljskega plina oziroma storitev ter varovanje okolja, kar vključuje skrb za energetsko učinkovitost in ohranjanje podnebnih razmer.
2. člen
(definicije)
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja.
Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– Javna agencija Republike Slovenije za energijo: Agencija za energijo;
– dobavitelj zemeljskega plina: je izvajalec javne službe dobave tarifnim odjemalcem;
– sistemski operater: je izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja;
– trošila: so naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in trošijo plin.
3. člen
(območje izvajanja javnih služb)
Javni službi se izvajata na celotnem območju Mestne občine Murska Sobota.
II. DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA TER IZVAJANJE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA OPERATERJA
1. Opredelitev javne službe in izvajanje
4. člen
(opredelitev javne službe)
Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo zemeljskega plina,
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja,
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja,
– zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,
– napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
Dejavnost sistemskega operaterja izvaja pravna ali fizična oseba.
5. člen
(čas trajanja izvajanja javne službe)
Pravica izvajanja javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja se podeli za največ 35 let.
2. Javna pooblastila
6. člen
(javna pooblastila)
Sistemski operater ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:
– daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,
– daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege in projektnimi pogoji, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja sistemski operater.
3. Financiranje javne službe
7. člen
(omrežnina)
Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu operaterju.
Višino omrežnine določi sistemski operater v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu RS mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater zaračunava uporabnikom omrežnino, v skladu z Energetskim zakonom, aktom, ki ureja določitev metodologije za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi veljavnimi predpisi.
8. člen
(drugi prihodki sistemskega operaterja)
Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.
4. Obveznosti sistemskega operaterja
9. člen
(pregled zmogljivosti)
Sistemski operater vsaki dve (2) leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje:
– manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti,
– potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji,
– napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih 5 (pet) let.
10. člen
(sistemska obratovalna navodila)
Sistemski operater izda oziroma uskladi v roku 6 mesecev po objavi tega odloka sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom,
– način zagotavljanja sistemskih storitev,
– postopke za obratovanja distribucijskih omrežij v kriznih stanjih,
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje,
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
Pred objavo sistemsko obratovalnih navodil mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije, na svoji spletni strani in na način, kot to določajo občinski predpisi.
11. člen
(splošni pogoji)
Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme oziroma uskladi v 6 mesecih po objavi tega odloka po javnem pooblastilu sistemski operater v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije, na svoji spletni strani in na način, kot to določajo občinski predpisi.
Splošni pogoji morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem;
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah ter le te imeti objavljene na svoji spletni strani;
– pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov;
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev;
– razloge za ustavitev distribucije zemeljskega plina iz razlogov navedenih v šesti alinei prvega odstavka 76. člena Energetskega zakona;
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja;
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.
12. člen
(program ukrepov)
Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz 31.b člena Energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti.
13. člen
(informiranje odjemalcev)
Sistemski operater mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem omrežju, kjer sistemski operater opravlja javno službo.
14. člen
(kataster omrežja in infrastrukture)
Sistemski operater je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih, o uporabnikih in trošilih in oboje posredovati mestni občini, kolikor to le-ta zahteva.
5. Distribucijsko omrežje
15. člen
(definicija distribucijskega omrežja)
Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani mestne občine kot območja izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih uporabnikov.
Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila.
16. člen
(priključitev na distribucijsko omrežje)
Sistemski operater mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem plina in sistemskimi obratovalnimi navodili.
Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater.
17. člen
(vloga za priključitev)
Sistemski operater mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih.
O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča Agencija za energijo.
18. člen
(pogodba o priključitvi)
Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan sistemski operater priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
Pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
19. člen
(stroški priključitve na distribucijsko omrežje)
Uporabnik nosi nesorazmerne stroške priključitve.
Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane sistemski operater lastnik priključnega plinovoda in ga mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili.
20. člen
(pogodba o dostopu)
Sistemski operater in uporabnik skleneta pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času.
S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno prenosno zmogljivost in smer prenosa.
Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.
21. člen
(vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja)
Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi.
III. DEJAVNOST DOBAVE TARIFNIM ODJEMALCEM IN IZVAJANJE DEJAVNOSTI DOBAVE ZEMELJSKEGA PLINA TARIFNIM ODJEMALCEM
1. Opredelitev javne službe in izvajanje
22. člen
(dejavnost dobave)
Gospodarska javna služba dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem obsega predvsem:
– izključno pravico prodaje, zemeljskega plina tarifnim odjemalcem;
– dolžnost oskrbe zemeljskega plina tarifnim odjemalcem nepretrgano skozi celo leto;
– zagotavljanje potrebnega obratovalnega tlaka do predajnega mesta, razen v primerih in pod pogoji, ki jih določajo predpisi.
Dejavnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem se izvaja v pravni ali fizični osebi, ki je izbrana v skladu s predpisi in v skladu s predpisi izvaja to lokalno gospodarsko javno službo.
23. člen
(dobava zemeljskega plina)
Dobavitelj zemeljskega plina izvaja javno službo dejavnosti dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem do 1. julija 2007.
2. Financiranje javne službe
24. člen
(cena zemeljskega plina, zaračunavanje in plačilo)
Dobavitelj zemeljskega plina zaračunava tarifnim odjemalcem ceno zemeljskega plina v skladu z Energetskim zakonom, z aktom, ki ureja določitev metodologije za pripravo tarifnih sistemov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina ter drugimi predpisi. V računu morata biti ločeno prikazana vsaj znesek za porabljen plin in cena za uporabo omrežja.
3. Dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem
25. člen
(pogodba o oskrbi)
Dobavitelj zemeljskega plina je dolžan skleniti pogodbo o oskrbi zemeljskega plina (v nadaljevanju: pogodba o oskrbi) z vsakim tarifnim odjemalcem, ki je priključen oziroma se priključi na distribucijsko omrežje na območju, na katerem izvaja to javno službo.
Dobavitelj zemeljskega plina mora tarifnim odjemalcem ves čas zagotavljati zemeljski plin v skladu s pogodbo o oskrbi ter pod pogoji, ki jih določajo drugi predpisi.
Pogodbe o oskrbi s tarifnimi odjemalci se sklenejo za določen čas največ do 1. 7. 2007, za čas trajanja izvajanja javne službe, razen če tarifni odjemalec ne zahteva drugače ali če ima tarifni odjemalec soglasje za priključitev za drugačno obdobje.
Za eno priključno mesto se lahko za isto obdobje sklene le ena pogodba o oskrbi.
Vsebina pogodbe mora biti tarifnemu odjemalcu znana vnaprej. O kakršnikoli spremembi pogodbenih pogojev morajo biti tarifni odjemalci obveščeni vnaprej.
26. člen
(vsebina pogodbe o oskrbi)
Pogodba o oskrbi mora vsebovati:
– splošne podatke o pogodbenih strankah,
– priključno mesto in priključek z navedbo priključne moči,
– odjemno skupino tarifnega odjemalca,
– predviden letni odjem zemeljskega plina,
– opis načina zajemanja, prenosa in preverjanja merilnih in obračunskih podatkov,
– način obračunavanja odjema zemeljskega plina,
– obvezo dobavitelja tarifnim odjemalcem, da bo podatke, neposredno ali posredno pridobljene od tarifnega odjemalca, uporabljal le za namene, vezane na dobavo zemeljskega plina in dostop do omrežja in jih ne bo posredoval tretjim strankam,
– obvezo tarifnega odjemalca glede sporočanja spremembe dejstev pravne in tehnične narave, ki utegnejo vplivati na izvrševanje te pogodbe,
– vrsta storitev dobavitelja in standardi kakovosti, ki jih zagotavlja,
– vzdrževalne storitve, ki jih zagotavlja,
– pogoje in stroške priključitve, vključno s plačilom priključka,
– način, na katerega lahko tarifni odjemalec pridobi podatke o tarifi in ceni vzdrževalnih del,
– trajanje pogodbe, način njenega podaljšanja ali prenehanja ter pravica tarifnega odjemalca o odstopu od pogodbe,
– pravica tarifnega odjemalca do odškodnine ali nadomestila, če niso doseženi s pogodbo določeni standardi kakovosti,
– način odločanja o pritožbah tarifnih odjemalcev, ki mora biti pregleden, enostaven in ne sme povzročati tarifnim odjemalcem stroškov,
– način razreševanja sporov,
– datum sklenitve in rok veljavnosti pogodbe, če se dobavna pogodba sklepa za določen čas.
27. člen
(dodatni razlogi za prenehanje pogodbe o oskrbi)
Poleg razlogov pogodbenega prava preneha pogodba o oskrbi veljati tudi v naslednjih primerih:
– če tarifni odjemalec pisno obvesti dobavitelja tarifnim odjemalcem o odstopu od pogodbe s 30 dnevnim odpovednim rokom, razen če ni v pogodbi določen drugačen odpovedni rok,
– če dobavitelj tarifnim odjemalcem odstopi od pogodbe v primerih, ki jih določajo veljavni predpisi,
– ob spremembi imetnika priključka.
Pogodba o oskrbi za skupne prostore v večstanovanjski hiši ne preneha veljati ob zamenjavi upravnika večstanovanjske hiše, če se s tem strinjajo lastniki delov stavbe ter novi upravnik. V tem primeru novi upravnik hiše izjavi, da se z obstoječo pogodbo strinja in da dobavitelju tarifnim odjemalcem na voljo svoje podatke, ki jih dobavitelj tarifnim odjemalcem zahteva ob sklenitvi dobavne pogodbe.
28. člen
(informiranje)
Dobavitelj mora najmanj enkrat letno informirati posameznega tarifnega odjemalca o gibanju in značilnostih porabe plina značilnih skupin tarifnih odjemalcev.
Pri tem mora dobavitelj opozarjati tarifne odjemalce na obstoječe in načrtovane programe vzpodbujanja teh odjemalcev k učinkoviti rabi energije, bodisi tiste, ki jih izvaja dobavitelj ali tiste, ki jih na njegovem območju izvajanja javne službe izvajajo druge pravne ali fizične osebe.
IV. SKUPNE DOLOČBE
1. Organizacijska zasnova izvajanja javne službe
29. člen
(oblika izvajanja lokalne gospodarske javne službe)
Javni službi se lahko opravljata v vseh organizacijskih oblikah, predvidenih v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.
Praviloma se za javni službi podeli skupna koncesija. V koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi se določi tudi naslednje:
– da mora sistemski operater, pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi ali koncesijskem aktu, zgraditi distribucijsko omrežje ter objekte in naprave, ki so potrebni za delovanje distribucijskega omrežja;
– da pri gradnji distribucijskega omrežja, objektov in naprav občina lahko sodeluje kot soinvestitor pri gradnji distribucijskega omrežja;
– da ostane infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave) v lasti koncesionarja ali občine oziroma se prenese na občino ob prenehanju koncesijskega razmerja;
– dolžnost koncesionarja, da odčitava števce porabe plina;
– dolžnost organizacije vzdrževanja, zamenjav in umerjanja plinomerov.
Izvajalec pridobi izključno pravico izvajanja javne službe na območju določenem v 3. členu tega odloka. Na podlagi te izključne pravice ima sistemski operater pravico in dolžnost priključiti na distribucijsko omrežje vsakega uporabnika oziroma odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, določenimi s predpisi in splošnimi akti, razen v primeru premajhne zmogljivosti distribucijskega omrežja.
30. člen
(postopek izbire izvajalca)
Izbira izvajalca javnih služb se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, koncesije gradenj oziroma koncesije storitev, z upoštevanjem nacionalnega energetskega programa ter lokalnega energetskega koncepta, kolikor ga občina sprejme.
31. člen
(upravljavski in organizacijski ukrepi)
Sistemski operater mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz 31.b člena Energetskega zakona, razen v primeru, če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
32. člen
(obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in uporaba zemeljskega plina)
Na območju mestne občine se obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in/ali uporaba plina lahko določi z občinskimi predpisi, sprejetimi z namenom varovanja okolja, zaradi gostote naselitve ali drugih okoljskih pogojev.
2. Pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb
33. člen
(pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb)
Uporabnik in/ali odjemalec, kolikor odjema zemeljski plin in/ali je uporabnik distribucijskega omrežja, mora imeti z izvajalcem javnih služb sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja in/ali oskrbi zemeljskega plina.
3. Nadzor nad opravljanjem javnih služb
34. člen
(nadzor nad izvajanjem službe)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo s predpisi določeni organi ter občinska inšpekcijska služba.
V. PREHODNE DOLOČBE
35. člen
(obveznosti izvajalcev javnih služb po 1. 7. 2007)
Z dnem 1. 7. 2007 mora izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja zagotoviti, da se dejavnost sistemskega operaterja distribucije zemeljskega plina in dejavnost dobave plina opravlja v samostojnih pravnih osebah, razen če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
36. člen
(sprememba predpisov)
Izvajalec, ki je postal izvajalec na podlagi predpisov pred sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-A; Uradni list RS, št. 51/04), z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo uredi področja, ki jih predpisi, ki so bili sprejeti po podpisu koncesijske pogodbe, urejajo na novo. Uskladitev obstoječe koncesijske pogodbe ne pomeni sklenitve nove koncesijske pogodbe.
Pri spremembi obstoječe koncesijske pogodbe oziroma sklenitvi nove koncesijske pogodbe, se lahko koncesijska pogodba podaljša tako, da od podpisa koncesijske pogodbe, ki velja na dan objave tega odloka, ne traja več kot 35 let, vendar se trajanje koncesije ne sme podaljšati za več kot polovico roka koncesije pred spremembo pogodbe.
37. člen
(določbe, ki veljajo za tarifne odjemalce)
Določbe, ki se v tem odloku nanašajo na dejavnost dobave plina, se s 1. 7. 2007 prenehajo uporabljati, skladno z Energetskim zakonom.
VI. KONČNE DOLOČBE
38. člen
(prenehanje veljavnosti odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 64/97).
39. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0013/2007-180
Murska Sobota, dne 24. maja 2007
Župan
Mestne občine Murska Sobota
Anton Štihec l.r.
