Na podlagi drugega odstavka 14. člena, tretjega odstavka 15. člena, sedmega odstavka 58. člena, petega odstavka 101. člena in tretjega odstavka 125. člena ter za izvajanje prvega odstavka 14. člena, drugega odstavka 15. člena, 100. člena in tretjega odstavka 101. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, (8/03 – popr.), 110/02 – ZGO-1 in 45/04 – ZdZPKG), drugega odstavka 39. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02 – ZGO-1, 45/04 – ZdZPKG, 62/04 – odl. US in 93/05 – ZVMS) in četrtega odstavka 16. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik podrobneje določa usposobljenost in način ugotavljanja usposobljenosti oskrbovalcev živali in imetnikov živali, oseb iz 56. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, (8/03 – popr.), 110/02 – ZGO-1 in 45/04 – ZdZPKG; v nadaljnjem besedilu: zakon), način zagotavljanja strokovnega izpopolnjevanja, ki ga morajo imeti izvajalci strokovnih nalog, vrste in vsebine programov usposabljanja oziroma strokovnega izpopolnjevanja, pogoje za izvajalce in predavatelje usposabljanja oziroma strokovnega izpopolnjevanja ter potrjevanje in izvajanje programov usposabljanja oziroma strokovnega izpopolnjevanja.

(1) Ustrezna usposobljenost se ugotavlja za oskrbovalce živali iz 14. člena zakona, imetnike živali iz 15. člena zakona, izvajalce strokovnih nalog iz 101. člena zakona ter imetnike živali, ki niso veterinarski strokovni delavci, da lahko osemenjujejo določene vrste živali.
(2) Za oskrbovalce živali, ki so uspešno zaključili izobraževanje po učnih programih, kjer je bila kot predmet vključena živinoreja, na poklicnih in srednjih šolah s področja kmetijstva ali veterinarstva oziroma izobraževanje na višjih strokovnih šolah, visokošolskih strokovnih ali univerzitetnih programih izobraževanja s področja kmetijstva ali veterinarstva, se šteje da so ustrezno usposobljeni za opravila iz 14. člena zakona. Za ustrezno usposobljenost oskrbovalcev živali se štejejo tudi že opravljena usposabljanja s podobno vsebino kot jo določa ta pravilnik, kar dokaže oskrbovalec živali s potrdilom o opravljenem usposabljanju.
(3) Za imetnike živali, ki so uspešno zaključili izobraževanje po učnih programih, kjer je bila kot predmet vključena živinoreja, na poklicnih in srednjih šolah s področja kmetijstva ali veterinarstva oziroma izobraževanje na višjih strokovnih šolah, visokošolski strokovnih ali univerzitetnih program izobraževanja s področja kmetijstva ali veterinarstva, se šteje da so ustrezno usposobljeni za opravila iz 15. člena zakona. Za ustrezno usposobljenost imetnikov živali se štejejo tudi že opravljena usposabljanja s podobno vsebino kot jo določa ta pravilnik, kar imetnik živali dokaže s potrdilom o opravljenem usposabljanju.
(4) Imetniki oziroma oskrbovalci živali, ki niso veterinarski strokovni delavci, in lahko osemenjujejo določene vrste domačih živali v skladu s 56. členom zakona (v nadaljnjem besedilu: izvajalci osemenjevanja) morajo pred pridobitvijo potrdila o usposobljenosti za opravljanje osemenjevanja za določeno vrsto živali opraviti usposabljanje po tem pravilniku.
(5) Izvajalci osemenjevanja, ki želijo osemenjevati določene vrste živali morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– biti morajo stari najmanj 18 let;
– rediti morajo krave in telice ali svinje ali drobnico, ki so njihova last, ali se ukvarjati z rejo teh živali;
– za osemenjevanje morajo imeti tudi dovoljenje lastnika teh živali, v primeru ko oskrbovalci živali niso hkrati njihovi lastniki;
– imeti morajo opravljeno usposabljanje po tem pravilniku;
– razpolagati morajo z ustrezno opremo in prostori in
– imeti morajo sklenjeno koncesijsko pogodbo z Veterinarsko upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS). Koncesijska pogodba je sestavljena v 6. izvodih, od katerih po en izvod prejmejo izvajalec osemenjevanja, Območni urad VURS, Sektor za zootehniko pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI) in arhiv VURS.
(6) Šteje se, da je lastnik pripustne postaje oziroma rejec na pripustni postaji, ustrezno usposobljen, če je uspešno opravil program usposabljanja po Pravilniku o veterinarskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pripustne postaje in postopku njihove registracije (Uradni list RS, št. 110/03).

(1) Za usposabljanje oziroma strokovno izpopolnjevanje se pripravi program (v nadaljnjem besedilu: program usposabljanja), v katerem se določi vrsta, vsebina in obseg usposabljanja oziroma strokovnega izpopolnjevanja. Usposabljanje oziroma strokovno izpopolnjevanje se izvaja po naslednjih programih:
– program usposabljanja za oskrbovalce živali;
– program usposabljanja za imetnike živali za izvajanje zootehničnih opravil;
– program strokovnega izpopolnjevanja za izvajalce strokovnih nalog v živinoreji (kontrolorji, selekcionerji, nadkontrolorji, ocenjevalci domačih živali in podobno);
– program strokovnega izpopolnjevanja za izvajalce najzahtevnejših strokovnih nalog v živinoreji (vodenja izvajanja rejskih programov, napovedovanje plemenskih vrednosti domačih živali, postopki testiranja);
– program usposabljanja za izvajalce osemenjevanja.
(2) Programa iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka se izvajajta v dveh podprogramih, in sicer:
– osnovni program, obsega novosti na področju živinoreje in izvajanja rejskih programov in se ga morajo izvajalci strokovnih nalog in izvajalci najzahtevnejših strokovnih nalog v živinoreji (v nadaljnjem besedilu: vsi izvajalci strokovnih nalog) udeležiti vsako leto;
– program s preizkusom znanja, ki se ga morajo vsi izvajalci strokovnih nalog udeležiti vsakih pet let.

(1) Vsebina programov iz prvega odstavka prejšnjega člena je sestavljena iz teoretičnega dela in lahko tudi praktičnega dela. V programu usposabljanja morajo biti navedene tiste praktične vaje pri katerih so za izvajanje teh vaj vključene tudi živali. Programi usposabljanja morajo slediti razvoju in potrebam stroke.
(2) Program usposabljanja za oskrbovalce živali se izvaja z namenom pridobitve osnovnih znanj s področja oskrbe živali in traja najmanj 3 in največ 6 šolskih ur ter obsega zlasti naslednje vsebine:
– reja in ravnanje z domačimi živalmi;
– zdravstveno varstvo domačih živali;
– krma in krmljenje domačih živali, preprečevanje pojava reziduov v živilih živalskega izvora;
– živalski proizvodi;
– ravnanje z živinskimi gnojili;
– zoohigienski normativi;
– rejski programi v živinoreji, organiziranost rejcev;
– zakonodaja na področju živinoreje.
(3) Program usposabljanja za imetnike živali za opravljanje zootehničnih opravil traja najmanj 8 in največ 16 šolskih ur, v kolikor bo združenih pet ali več opravil. Za posamezno zootehniško opravilo najmanj 2 in največ 4 šolske ure ter obsegajo zlasti naslednje vsebine:
– prvo pomoč (trokiranje, sondiranje, zaustavljanje krvavitev, oskrba ran, pomoč pri porodu);
– kastracijo pujskov mlajših od enega tedna;
– aplikacijo železovih preparatov proti anemiji pujskov;
– kupiranje repkov pri pujskih in jagnjetih do četrtega dneva starosti;
– ščipanje oziroma brušenje zob pri pujskih prvi dan po rojstvu;
– oskrbo in nego parkljev, kopit ter čiščenje živali;
– pripuščanje plemenjakov;
– zunanji aparativni pregled na brejost;
– označevanje domačih živali v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje domačih živali;
– uporabo in dajanje dovoljenih farmakoloških sredstev, ki niso vezana na izdajo recepta in aplikacija zdravil po navodilih veterinarja;
– dezinfekcijo in dezinsekcijo živinorejskih objektov z dovoljenimi sredstvi;
– nego in striženje dlake ter volne;
– čebelarska opravila: prirezovanje kril maticam in druga čebelarska opravila.
(4) Program strokovnega izpopolnjevanja za izvajalce strokovnih nalog v živinoreji se izvaja z namenom nadgradnje, razširjanja in poglabljanja znanja za potrebe izvajanja rejskih programov in traja največ 8 šolskih ur za osnovni program in največ 16 šolskih ur za program s preizkusom znanja. Programi morajo vsebovati zlasti naslednje vsebine:
– splošna znanja s področja živinoreje;
– preprečevanje parjenja v sorodu in raba plemenjakov;
– nova znanja na področju izvajanja rejskih programov;
– novosti na področju predpisov, ki urejajo živinorejo.
(5) Program strokovnega izpopolnjevanja za izvajalce najzahtevnejših strokovnih nalog v živinoreji se izvaja z namenom nadgradnje, razširjanja in poglabljanja znanja za potrebe izvajanja rejskih programov in traja največ 16 šolskih ur za osnovni program in največ 24 šolskih ur za program s preizkusom znanja. Programi morajo vsebovati zlasti naslednje vsebine:
– splošna znanja s področja živinoreje;
– nova znanja na področju izvajanja rejskih programov;
– novosti na področju predpisov, ki urejajo živinorejo;
– nove metode ocenjevanja živali in napoved plemenske vrednosti;
– posebnosti pri zajemanju, obdelavi in interpretaciji podatkov v živinoreji.
(6) Program usposabljanja za izvajalce osemenjevanja se izvaja z namenom pridobitve ustrezne usposobljenosti za opravljanje te naloge. Program je sestavljen iz splošnega, strokovnega in praktičnega dela.
Splošni del programa, ki lahko traja največ 9 šolskih ur mora vsebovati zlasti naslednje vsebine:
– splošno znanje o določeni vrsti živali (pasme, biološke značilnosti, rejski program);
– vpliv prehrane na plodnost živali;
– temeljno znanje o spolnih in kužnih boleznih;
– osnovni predpisi iz področja veterinarstva in živinoreje;
– vodenje evidence o osemenitvi posameznih živali, načinu prometa z živalskim semenom in obveščanje o rezultatih plodnosti v lastni reji.
Strokovni del programa, ki lahko traja največ 10 šolskih ur mora vsebovati zlasti naslednje vsebine:
– anatomijo in fiziologijo spolnih organov samca in samice;
– znamenja pojatve, njihovo odkrivanje in optimalni čas osemenitve;
– tehnika osemenjevanja (teorija);
– napake zaradi nestrokovnega dela pri osemenjevanju;
– plodnostne motnje, njih vzroki in posledice.
Praktični del programa, ki lahko traja največ 14 šolskih ur mora vsebovati zlasti naslednje vsebine:
– vaje na fantomu ali rodilih zaklane živali;
– seznanitev z ustrezno opremo, vzdrževanje in priprava osemenjevalnega pribora;
– preizkus znanja na živalih.
(7) V kolikor se pojavijo potrebe po dodatnih programih usposabljanja oziroma strokovnega izpopolnjevanja, ki niso predmet vsebin tega pravilnika, se lahko pripravijo skladno s tem pravilnikom tudi vsebine za te vrste usposabljanja oziroma strokovnega izpopolnjevanja.
(8) Pri organizaciji izvedbe programov se lahko posamezne vsebine programov in posamezne programe smiselno združuje, s čimer je omogočena racionalizacija izvajanja usposabljanja oziroma strokovnega izpolnjevanja.

(1) Izvajalci usposabljanja in strokovnega izpopolnjevanja iz 100. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: izvajalci usposabljanja) morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– imajo zagotovljene predavatelje, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena tega pravilnika;
– imajo v ustanovitvenem aktu podlago za strokovno usposabljanje oziroma izobraževanje;
– zagotovijo ustrezne tehnične in učne pripomočke za izvedbo usposabljanja oziroma strokovnega izpopolnjevanja;
– zagotovijo ustrezne prostore in opremo za teoretično in praktično izvedbo usposabljanja oziroma strokovnega izpopolnjevanja;
– v program so vključene vsebine iz 4. člena tega pravilnika;
– zagotovijo za udeležence pisno gradivo v skladu z 12. členom tega pravilnika;
– zagotovijo izpolnjevanje predpisov s področja, ki ureja varnost in zdravje pri delu;
– razpišejo najmanj eno usposabljanje oziroma strokovno izpopolnjevanje letno;
– predložijo druge informacije, ki zagotavljajo kakovostno izvedbo usposabljanja;
– zagotovijo izdajo ustreznega potrdila udeležencem po končanem usposabljanju oziroma strokovnem izpopolnjevanju;
– zagotavljajo javno objavo potrjenih programov usposabljanja.
(2) Izvajalci usposabljanja morajo za potrditev programa v obdobju od 1. junija do 15. julija tekočega leta predložiti na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), program usposabljanja, za izvajanje v naslednjem koledarskem letu v pisni obliki z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena je izvajalec usposabljanja za izvajalce osemenjevanje posameznih vrst živali NVI na sedežih svojih območnih enot.

(1) Predavatelji za program usposabljanja za oskrbovalce živali, imetnike živali in izvajalce strokovnih nalog v živinoreji iz tretje alinee prvega odstavka 3. člena tega pravilnika morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– imajo najmanj VII. stopnjo izobrazbe kmetijskega univerzitetnega programa zootehniške smeri;
– imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja vsebine predavanja;
– pri posameznih vsebinah usposabljanja oziroma strokovnega izpopolnjevanja lahko sodelujejo tudi predavatelji z enako stopnjo druge primerne izobrazbe, imeti pa morajo najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja vsebine predavanja (pri vsebinah, ki vključujejo področje veterinarstva za zootehniška opravila iz 15. člena zakona zagotovijo tudi ustreznega predavatelja s področja veterinarstva).
(2) Predavatelji za program usposabljanja za izvajalce najzahtevnejših strokovnih nalog v živinoreji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– imajo najmanj VIII. stopnjo izobrazbe kmetijskega univerzitetnega programa zootehniške smeri;
– so v strokovnih oziroma znanstvenih publikacijah v zadnjih petih letih objavljali strokovne vsebine s področja vsebine predavanja;
– imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja vsebine predavanja;
– pri posameznih vsebinah strokovnega izpopolnjevanja lahko sodelujejo tudi predavatelji z enako stopnjo druge primerne izobrazbe, imeti pa morajo najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja vsebine predavanja.
(3) Predavatelji za programe usposabljanja za izvajalce osemenjevanja morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– morajo biti najmanj doktorji veterinarske medicine;
– morajo imeti najmanj 8 let delavnih izkušenj s področja reprodukcije;
– pri posameznih vsebinah usposabljanja, ki niso veterinarske vsebine, morajo sodelovati predavatelji z enako stopnjo druge primerne izobrazbe, ki imajo najmanj 5 let delavnih izkušenj s področja vsebine predavanja.
(4) Strokovno osebje, ki vodi praktične vaje z živalmi mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– imajo najmanj V. stopnjo izobrazbe kmetijske oziroma veterinarske smeri;
– imajo najmanj 5 let praktičnih izkušenj pri delu z živalmi.

(1) Za izvajanje praktičnih vaj z živalmi v okviru programov usposabljanja je potrebno zagotoviti:
– zaščito udeležencev pred morebitnimi poškodbami in boleznimi;
– zaščito živali z upoštevanjem dobre živinorejske prakse;
– preventivne ukrepe za zaščito obrata;
– da število udeležencev oziroma velikost skupine pri posameznih praktičnih oziroma teoretičnih usposabljanjih zagotavlja varno in uspešno izvedbo usposabljanja;
– usposobljene pedagoške in pomožne delavce;
– ustrezne prostore in načine vhlevitve živali.
(2) Za izvajanje usposabljanja oziroma strokovnega izpopolnjevanja, v katerega so vključene praktične vaje z živalmi in take vaje posegajo na področje, ki ga urejajo predpisi o zaščiti živali pred mučenjem mora izvajalec usposabljanja pridobiti dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo in zaščito živali pred mučenjem.

Prijava programa usposabljanja na ministrstvo, razen programa usposabljanja za izvajalce osemenjevanja, mora vključevati zlasti naslednje vsebine:
– pisno izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 6. člena tega pravilnika glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena;
– opis delovnih izkušenj, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj iz 6. člena tega pravilnika;
– pisno izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 6. člena tega pravilnika v zvezi z objavami v strokovnih oziroma znanstvenih publikacijah;
– pisno izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 5. in 7. člena tega pravilnika;
– splošne podatke o programu (vrsto programa);
– opredelitev ciljev programa;
– kratek opis vsebine programa;
– opredelitev teoretičnega oziroma praktičnega dela izvedbe programa;
– število udeležencev oziroma velikost skupine pri posameznih praktičnih oziroma teoretičnih vajah, kadar so vključene živali;
– seznam vprašanj za preverjanje znanja, glede na strokovne vsebine za programe usposabljanja, ki se zaključijo s preizkusom znanja;
– doseženo usposobljenost po zaključku usposabljanja;
– obveznosti udeležencev;
– čas in kraj izvedbe programa usposabljanja;
– rok prijave;
– minimalno število udeležencev za izvedbo programa;
– posebnosti programa;
– ceno posameznega programa na posameznega udeleženca in izračun stroškov, na podlagi katerih se postavi cena programa.

(1) Minister, pristojen za kmetijstvo najkasneje do 1. oktobra tekočega leta za naslednje leto izvajalcem usposabljanja, razen za program usposabljanja za izvajalce osemenjevanja, izda pisno potrdilo o ustreznosti programa usposabljanja in določi najvišjo ceno, ki jo plača uporabnik za posamezni program usposabljanja.
(2) Ministrstvo na spletni strani objavi seznam izbranih izvajalcev usposabljanja in njihove programe, razen za program usposabljanja za izvajalce osemenjevanja, cene programov usposabljanja in predvideni rok izvedbe programov usposabljanja.

(1) Po zaključenem programu strokovnega izpopolnjevanja, ki se zaključi s preverjanjem znanja morajo izvajalci usposabljanja razpisati najmanj tri roke preverjanja znanja. Preverjanje znanja se opravlja pisno. Pisno preverjanje znanja lahko traja največ 45 minut in je sestavni del trajanja programa.
(2) Preverjanje znanja lahko obsega samo tiste vsebine, ki so bile predmet posameznega programa in so sestavni del pisnega gradiva za udeležence.
(3) Izid preverjanja znanja se ocenjuje kot »opravil-a« ali »ni opravil-a«. Če kandidat preverjanja znanja ne opravi v treh rokih, opravlja vsak naslednji preizkus znanja pred tričlansko komisijo, ki jo imenuje izvajalec usposabljanja. Komisijo sestavljajo vodja programa usposabljanja, ki je predsednik komisije ter dva člana, ki sta strokovna delavca druge priznane organizacije v živinoreji iz 98. člena zakona in imata najmanj univerzitetno izobrazbo s področja zootehnike. Komisijo morajo sestavljati člani, ki izhajajo iz najmanj dveh različnih drugih priznanih organizacij v živinoreji. Stroške dela komisije in preizkusa znanja pokriva izvajalec usposabljanja.

(1) Po končanem programu usposabljanja morajo izvajalci osemenjevanja, na datum, ki ga določi izvajalec usposabljanja opraviti preverjanje znanja pred tričlansko komisijo, ki jo imenuje izvajalec usposabljanja. Komisijo sestavljajo vodja programa usposabljanja, ki je predsednik komisije in je zaposlen pri NVI ter dva člana, od katerih je eden strokovni delavec veterinarske ambulante, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo s področja veterinarstva, drugi pa strokovni delavec območnega kmetijsko gozdarskega zavoda, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo s področja zootehnike.
(2) Preverjanje znanja lahko obsega samo tiste vsebine, ki so bile predmet posameznega programa in so sestavni del pisnega gradiva za udeležence.
(3) Izvajalec osemenjevanja odgovarja ustno na vprašanja iz splošnega in strokovnega dela tečaja. Preverjanje znanja opravi uspešno, če uspešno odgovarja na vprašanja iz obeh delov tečaja. O tem, ali je kandidat opravil preverjanje znanja, odločajo člani komisije soglasno. O poteku preverjanja znanja se piše zapisnik.
(4) Odločitev komisije se zabeleži v zapisniku kot »opravil-a« ali »ni opravil-a«. Izvajalec osemenjevanja, ki preverjanja znanja ni opravil uspešno, ga lahko še dvakrat ponavlja v roku enega leta. Če preverjanja znanja tudi tretjič ne opravi, se mora ponovno udeležiti programa usposabljanja. Kandidatu, ki po končanem izobraževalnem tečaju iz opravičenih razlogov ni opravljal preverjanja znanja, določi komisija naknadni rok.

(1) Gradivo za usposabljanje oziroma strokovno izpopolnjevanje mora izvajalec usposabljanja pripraviti v pisni obliki v slovenskem jeziku za vsakega udeleženca posebej in mora vsebovati vse vsebine, ki so predmet programa, najmanj v obsegu, ki je predstavljen na samih predavanjih. Naslovi člankov, spletnih strani, knjig oziroma naslovi drugih objav strokovnih vsebin ne štejejo za strokovno gradivo.
(2) V gradivu za programe, ki se zaključijo s preizkusom znanja, morajo biti vključene vse tiste vsebine, ki so predmet preizkusa znanja.

(1) Prijava za udeležbo na usposabljanju oziroma strokovnem izpopolnjevanju se vloži na sedež izvajalca usposabljanja.
(2) Prijavi za udeležbo na programu usposabljanja za izvajalce osemenjevanja je treba priložiti dovoljenje lastnika živali, če oskrbnik živali ni hkrati njihov lastnik.

(1) Stroške usposabljanja oziroma strokovnega izpopolnjevanja, preverjanja znanja in izdajanja uradnih potrdil nosi udeleženec programa usposabljanja oziroma organizacija, ki ga je na program usposabljanja napotila.
(2) Udeleženec iz prejšnjega odstavka ni dolžan nositi stroškov, ki jih na podlagi šestega odstavka 16. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) krije proračun Republike Slovenije za namen izobraževanja glede temeljnega znanja o boleznih.

(1) Po opravljenem programu usposabljanja iz tega pravilnika, dobi udeleženec potrdilo o udeležbi za kateri program oziroma nalogo se je usposabljal. V kolikor se program zaključi s preizkusom znanja se poleg potrdila o udeležbi izda tudi potrdilo o opravljenem preizkusu znanja. Obvezne vsebine potrdila so:
– osebni podatki udeleženca;
– izobrazba udeleženca;
– vrsta programa oziroma vsebina programa;
– datum in kraj ter
– podpis in žig izvajalca usposabljanja.
(2) Obliko in vsebino potrdila o usposabljanju za izvajalca osemenjevanja objavi VURS na svoji spletni strani.

Imetniki oziroma skrbniki živali, ki opravijo preverjanje znanja za izvajalce osemenjevanja po tem pravilniku, morajo vsakih 10 let dokazati svojo usposobljenost za nadaljnje delo pri osemenjevanju živali s tem, da se udeležijo seminarja, ki ga na svoje stroške pripravi NVI in obsega novosti iz tega področja v zadnjih desetih letih. NVI izda vsem udeležencem navedenega seminarja potrdilo o udeležbi.

Programe usposabljanja za tekoče leto morajo izvajalci usposabljanja javno objaviti najpozneje 45 dni pred začetkom izvajanja programa, na način, da je s tem obveščena zainteresirana javnost.

(1) Evidenca o opravljenem usposabljanju in strokovnemu izpopolnjevanju, ki jo vodi izvajalec usposabljanja, mora vsebovati podatke o:
– vsebini programov, datumu in šifri potrdila programa;
– trajanju programov;
– rezultatih usposabljanja udeležencev;
– udeležencih (ime in priimek, naslov stalnega prebivališča in datum rojstva).
(2) Izvajalci usposabljanja so dolžni zagotavljati trajni arhiv o podatkih iz prejšnjega odstavka.
(3) Ministrstvo vodi evidenco o:
– izvajalcih usposabljanja;
– izvedenih programih usposabljanja;
– podatkih o udeležencih strokovnega usposabljanja za vse izvajalce strokovnih nalog (ime in priimek, naslov stalnega prebivališča in datum rojstva).
(4) VURS na spletni strani v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za razmnoževanje domačih živali objavi podrobnejši način vodenja evidenc in sporočanja podatkov, ki jih morajo voditi NVI, Veterinarska zbornica Slovenije ter območne enote VURS v zvezi z izvajanjem programov usposabljanja za potrebe osemenjevanja.

Do 15. februarja tekočega leta morajo izvajalci usposabljanja na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 58, 1000 Ljubljana, posredovati poročilo o izvedbi potrjenih programov v preteklem letu: uspešnost izvedbe programa, število udeležencev, podatke o udeležencih (ime in priimek, naslov stalnega prebivališča in datum rojstva) in ostale posebnosti pri izvedbi programa.

(1) Šteje se, da so oskrbovalci živali iz drugega odstavka 2. člena tega pravilnika ustrezno usposobljeni za opravila iz 14. člena zakona, če so do 25. februarja 2002 že izvajali opravila pri reji oziroma oskrbi domačih živali. Ostali oskrbovalci živali so dolžni pridobiti ustrezno usposobljenost in znanje v dveh letih po uveljavitvi tega pravilnika.
(2) Šteje se, da so imetniki živali iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika ustrezno usposobljeni za posamezna opravila iz 15. člena zakona, če so do 25. februarja 2000 že izvajali posamezna opravila iz 15. člena zakona. Ostali imetniki živali so dolžni pridobiti ustrezno usposobljenost za izvajanje zootehniških opravil iz 15. člena zakona v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
(3) Določba 16. člena tega pravilnika se uporablja tudi za imetnike živali, ki so opravili preverjanje znanja in pridobili ustrezna potrdila že pred uveljavitvijo tega pravilnika.
(4) Vsi izvajalci strokovnih nalog se morajo začeti udeleževati vsakoletnih osnovnih programov od 1. junija 2008 naprej.
(5) Program, ki se zaključi s preizkusom znanja, morajo vsi izvajalci strokovnih nalog opraviti najpozneje do 1. junija 2010.
(6) Vsi izvajalci strokovnih nalog morajo po 1. januarju 2009 v enem letu po zaposlitvi opraviti program, ki se zaključi s preizkusom znanja in ga morajo opraviti vsi izvajalci strokovnih nalog vsakih pet let.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki niso veterinarski strokovni delavci, da lahko osemenjujejo živali (Uradni list RS, št. 30/99 in 44/00).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.