Na podlagi drugega odstavka 3., 7., 32. in 34. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo), 16. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03 in 34/04) in 6. člena Odloka o lokalnih gospodarskih službah v Občini Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 27/04, 23/07) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 6. redni seji dne 24. 5. 2007 sprejel

Ta odlok predstavlja koncesijski akt za gospodarsko javno službo, dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in določa predmet, območje, pogoje, javno pooblastilo, pričetek in čas trajanja koncesije, način financiranja ter druge elemente za podelitev koncesije. Gospodarska javna služba dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.

Koncedent za gospodarsko javno službo iz 6. člena tega Odloka je Občina Šmartno pri Litiji, naloge v zvezi s to koncesionirano gospodarsko javno službo pa izvršuje občinska uprava.

Koncesija se podeli skladno s postopkom in na način, predviden z Zakonom o gospodarskih javnih službah in Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Šmartno pri Litiji.

Koncesijsko pogodbo, ki mora biti usklajena s tem odlokom, ki je koncesijski akt, sklene na strani koncedenta župan Občine Šmartno pri Litiji.

Območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka obsega celotno območje Občine Šmartno pri Litiji. Koncesionar lahko opravlja svojo dejavnost tudi izven območja Občine Šmartno pri Litiji.

Koncesija se podeli za obdobje 35 let, začenši z dnem podpisa koncesijske pogodbe. Po poteku 35. let pridobi koncedent brezplačno v last vsa amortizirana sredstva plinovodnega omrežja, objektov in naprav.

Koncesionar je odgovoren za:
– pravne, organizacijske, finančne in druge aktivnosti za zagotovitev navezave distribucijskega omrežja na prenosno omrežje,
– distribucijo zemeljskega plina,
– obratovanje in vzdrževanje omrežja,
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja,
– zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– vodenje seznama odjemalcev,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,
– ekološko sprejemljivost pri pridobivanju, proizvodnji, transportu in porabi zemeljskega plina,
– upoštevati, da imajo odjemalci zemeljskega plina iz omrežij pravico do oskrbe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom in sprejetimi predpisi ter s splošnimi akti, izdanimi po javnem pooblastilu,
– napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih,
– vzpostavljati program ukrepov za doseganje ciljev koncesije in spremljati njegovo izvajanje. O programu in njegovem izvajanju mora letno poročati Javni agenciji RS za energijo in poročilo objaviti.
Koncesionar mora opravljati vse naloge, ki jih določa slovenska zakonodaja ter direktiva 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih pravil notranjega trga za zemeljski plin (Uradni list EU, z dne 15. 7. 2003, L 176, str. 57) in njene morebitne spremembe.

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje oziroma zahteve:
– razpolagati mora z ustreznimi dovoljenji oziroma licenco, ki jo določa zakon in je izdana s strani pristojne inštitucije,
– osebe, ki so pooblaščene za vodenje poslov dejavnosti koncesije, ne smejo sodelovati pri vodenju poslov, upravljanju ali kot člani nadzornih svetov oziroma drugih organov tistih pravnih oseb, ki opravljajo drugo energetsko dejavnost na področju zemeljskega plina,
– zagotoviti mora, da lahko osebe, ki so pooblaščene za vodenje poslov koncesije, to izvršujejo neodvisno in neodvisno sprejemajo odločitve,
– biti mora lastnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina.

Koncesionar mora voditi kataster omrežij in naprav, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o uporabnikih. Obseg in način vodenja katastra in zbirk podatkov predpiše pristojni organ s pravilnikom.
Kataster se vodi atributivno in grafično v obliki računalniškega zapisa.
V katastru in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na omrežje. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora in uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo nanj, ter organom, za katere tako določa zakon.
Kataster z vsemi zbirkami podatkov iz tega člena je last koncesionarja. Kopijo ažuriranih podatkov koncesionar periodično, v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo, ter po izgradnji posameznega segmenta distribucijskega omrežja izroča koncedentu, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih izroči v celoti.

Javna pooblastila koncesionarja določa zakon.

Vrsto in obseg javnih dobrin, ki se zagotavljajo z javno službo, pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, pravice in obveznosti uporabnikov ter vrsto in obseg monopola in način njegovega preprečevanja ureja zakon.

Sistemski operater je dolžan zgraditi distribucijsko plinovodno omrežje na območju, kjer je zagotovljena priključitev vsaj enega objekta na 20 metrov plinovoda.
Uporaba dobrin, ki jih nudi gospodarska javna služba dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, praviloma ni obvezna. Obvezna pa je priključitev na distribucijsko omrežje na območju, ki je opremljeno s tem omrežjem, za tiste objekte, v katerih inštalirana moč toplotnih energetskih naprav, namenjenih ogrevanju ali podobni energetski rabi, presega 40 kW. Upošteva se, da obstaja možnost priključitve, če je distribucijsko plinovodno omrežje oddaljeno od objekta največ 100 metrov.
Za nove objekte in za obstoječe objekte, ki se jih dograjuje, nastane obveznost priključitve ob dograditvi oziroma ob začetku uporabe stavbe.
Za obstoječe objekte, ki jih je v smislu določil prvega odstavka tega člena obvezno priključiti na distribucijsko plinovodno omrežje, je rok priključitve tri leta od nastanka možnosti.
Za objekte, v katerih je potrebna vgraditev ali obratovanje toplotnih energetskih naprav skupne moči do 40 kW, nastane obveznost priključitve le, če je to predvideno s prostorskimi izvedbenimi akti ali s programi sanacije ekološkega stanja okolja, ki jih sprejme Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji.
Sistemski operater pisno obvesti lastnika objekta, ki ne ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena, o njegovi obvezi in mu postavi rok za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, ki ne sme biti krajši od dveh mesecev po vročitvi obvestila.
Če lastnik v postavljenem roku objekta ne priključi na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, mu pristojni organ to naloži z odločbo.

Vir financiranja gospodarske javne službe je omrežnina, do katere ima pravico koncesionar.

Koncesionar prevzema riziko poslovanja in Občina Šmartno pri Litiji ni odgovorna za poslovanje in uspeh poslovanja koncesionarja.

Koncesijska pogodba določi pravico koncedenta do koncesijske dajatve. Koncesijska dajatev znaša 2% (2 odstotka) od vrednosti omrežnine za distribuiranje m3 zemeljskega plina.

Koncedent mora v koncesijski pogodbi zagotoviti, da se v njej koncesionar zaveže kot dober gospodarstvenik skleniti z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti sistemskega operaterja, ki je predmet te koncesije.

Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvajajo pristojne inšpekcijske službe in občinska uprava.
Pristojnosti se uredijo s koncesijsko pogodbo.

Prenos koncesije je mogoč samo s soglasjem koncedenta in na predlog koncesionarja.
Prenos koncesije je mogoč samo v primeru, da se položaj koncedenta ne poslabša in da novi koncesionar prevzame vse obveznosti dotedanjega koncesionarja in vstopi v njegov položaj z enakimi pravicami in obveznostmi.
Novi koncesionar mora izpolnjevati vse pogoje, ki so bili podlaga za podelitve koncesije dotedanjemu koncesionarju. Breme dokazovanja je na strani novega potencialnega koncesionarja.
Koncesijska pogodba se ustrezno spremeni. S sklenitvijo nove koncesijske pogodbe je prenos koncesije končan.
Določbe o prenosu koncesije se smiselno uporabljajo tudi v primeru statusnih sprememb koncesionarja, kot so na primer prevzem, združitev itd.
S koncesijsko pogodbo se lahko določijo podrobnosti glede prenosa koncesije.

Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesijske pogodbe, prenehanjem koncesionarja, z odkupom ali odvzemom koncesije.
Koncesijska pogodba preneha po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, s sporazumom ali z razdrtjem pogodbe.
S koncesijsko pogodbo se določijo podrobnosti in pogoji glede posamezne oblike prenehanja koncesijskega razmerja. V nobenem primeru prenehanje koncesijskega razmerja ne sme prizadeti pravic uporabnikov koncesijskih storitev. Koncesionar mora, vse dokler Občina Šmartno pri Litiji ne vzpostavi novega koncesijskega razmerja ali na novo organizira javne službe, nuditi vso potrebno pomoč pri oskrbi odjemalcev zemeljskega plina.

Koncedent koncesionarju odvzame koncesijo z upravno odločbo v naslednjih primerih:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, kar se ugotovi z aktom, ki ga sprejme občinski svet,
– v primerih hudih kršitev koncesijske pogodbe, opredeljenih v tem odloku,
– v primeru ponavljajočih se drugih kršitev koncesijske pogodbe, opredeljenih v tem odloku, na katere je koncedent koncesionarja predhodno uradno pisno opozoril, mu z opozorilom postavil rok za odpravo morebitnih posledic ter mu zagrozil z odvzemom koncesije, pa se na to opozorilo koncesionar ne odzove na ustrezen način,
– če prenese koncesijo na drug subjekt v nasprotju s tem odlokom,
– če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje gospodarske javne službe, določene v 8. členu tega odloka.
Koncesije ni mogoče odvzeti zaradi koncesionarjevih kršitev, če je do okoliščin, ki bi to utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, opredeljenih v tem odloku.

Hude kršitve koncesijske pogodbe so:
– uporaba tarif ali omrežnin, ki so drugačne od dogovorjenih s koncesijsko pogodbo oziroma določenih s sklepom za tarife javne službe pristojnega organa,
– opustitev vodenja katastra omrežij in naprav ali njegovo vodenje v nasprotju z veljavnimi standardi. Kot huda kršitev koncesijske pogodbe se štejejo tudi razlogi, zaradi katerih se koncesionarju odvzame licenca za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja.

Druge kršitve koncesijske pogodbe, na podlagi katerih je možen odvzem koncesije, so zlasti:
– odklanjanje priključitve zainteresiranega odjemalca oziroma uporabnika na omrežje, če za odklonitev niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon ali na njegovi podlagi sprejet predpis ali veljavna sistemska obratovalna navodila,
– nepopolno ali strokovno pomanjkljivo vodenje katastra omrežij in naprav,
– prekinitve dobave zemeljskega plina posameznim odjemalcem, ki niso utemeljene z zakonom oziroma z zakonom neutemeljeno odlašanje s ponovno priključitvijo odjemalca na omrežje.

Za višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okoliščino, ki je izven nadzora koncesionarja in je ni bilo mogoče pričakovati, se ji izogniti oziroma jo odvrniti, kot so na primer: povodnji in poplave, zemeljski plazovi, potresi, požari, eksplozije, strojelomi, trgovinske blokade, ukrepi državnih organov, tehnične okvare in poškodbe na povezanih prenosnih omrežjih, izpad električnega omrežja na območju uporabnika ali odjemalca zemeljskega plina in zmrzovanje ali nastajanje hidratov na plinskih napeljavah.
V primeru višje sile mora koncesionar storiti vse, kar lahko stori kot dober strokovnjak, da izpolnjuje koncesijsko pogodbo. Če pa to ni mogoče, ne odgovarja za neizvajanje koncesije ali pomanjkljivo izvajanje koncesije.

Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki prekršek stori v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, če kljub vročenemu pisnemu opozorilu sistemskega operaterja v postavljenem roku ne priklopi trošila, uporabljenega pri opravljanju svoje dejavnosti, in ki ustreza pogojem iz prvega odstavka 12. člena tega odloka, na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
Z globo 300 EUR se kaznuje posameznik, če kljub vročenemu pisnemu opozorilu sistemskega operaterja v postavljenem roku ne priklopi trošila, ki ustreza pogojem iz prvega odstavka 12. člena tega odloka, na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kaznuje z globo 300 EUR.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.