Na podlagi prvega in petega odstavka 9. ter petega odstavka 11. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

(1) Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati naprave z valji za preverjanje zaviralne sile po obodu koles pri dvokolesnih ali večkolesnih vozilih na motorni pogon in priklopnih vozilih (v nadaljnjem besedilu: naprave z valji), postopke ugotavljanja skladnosti, postopke overitev, način označevanja ter rok redne overitve.
(2) Ta pravilnik določa tudi meroslovne zahteve za naprave za merjenje vertikalne sile vozil in za merila za merjenje tlaka v zavornem sistemu, kadar so del naprav z valji.

(1) Naprave z valji so naprave, s katerimi se meri zaviralno silo vozila na motorni pogon ali priklopnega vozila neposredno za vsako kolo posebej.
(2) Naprava za merjenje vertikalne sile vozil (v nadaljnjem besedilu: tehtnica) je tehtnica, ki se uporablja za merjenje mase vozila, s pomočjo katere se izračuna zavorni učinek.
(3) Merila za merjenje tlaka v zavornem sistemu (v nadaljnjem besedilu: manometri) so merila, ki se uporabljajo za določitev tlaka v zavornem sistemu. Vrednosti izmerjenega tlaka se uporabljajo za izračun zavornega učinka pri praznem oziroma deloma obremenjenem vozilu.

Zaviralna sila po obodu koles se meri na osnovi sile, ki jo povzroča moment reakcije pogonskega motorja, ki se mehansko, hidravlično, pnevmatsko ali električno prenaša na merilni del naprave z valji.

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve za naprave z valji, ki se uporabljajo:
– v pooblaščenih organizacijah za tehnične preglede vozil,
– v servisnih delavnicah,
– pri drugih uradnih postopkih.

Merska enota prikazane vrednosti zaviralne sile je newton (N).

(1) Razdelek na skali analogne kazalne naprave mora omogočati razločljivost, ki je enaka ali manjša od 2% končne vrednosti merilnega območja.
(2) Pri digitalni kazalni napravi mora biti razločljivost manjša ali enaka 1% končne vrednosti merilnega območja.

(1) Največji dopustni pogrešek (v nadaljnjem besedilu: NDP) kazanja za naprave z valji znaša za:
– osebna vozila ±50 N za sile manjše ali enake 1,25 kN, ±4% izmerjene zaviralne sile za sile večje od 1,25 kN, vendar ne več kot ± 200 N;
– tovorna vozila ±200 N za sile manjše ali enake 5 kN, ±4% izmerjene zaviralne sile za sile večje od 5 kN, vendar ne več kot ±900 N;
– kombinirane naprave, za sile manjše ali enake 6 kN kot je določeno za osebna vozila, za sile večje od 6 kN pa kot je določeno za tovorna vozila;
– motorna kolesa ±30 N za sile manjše ali enake 750 N in ±4% izmerjene zaviralne sile za sile večje od 750 N.
(2) Razlika med prikazano silo levega in desnega kolesa pri isti zaviralni sili na obeh kolesih ne sme biti večja od 3% izmerjene zaviralne sile in ne večja od 2% končne vrednosti merilnega območja naprave.

(1) Naprava z valji je lahko konstruirana za merjenje zaviralne sile samo ene vrste vozil ali kot univerzalna naprava z valji za merjenje zaviralne sile raznih vrst vozil na motorni pogon in priklopnih vozil.
(2) Naprave z valji morajo omogočati preskušanje v naslednjih merilnih območjih:

+----------------------------------+---------------------------+
|              Razred              |      Merilno območje      |
+----------------------------------+---------------------------+
|          Motorna kolesa          |     od 0 kN do 2,5 kN     |
+----------------------------------+---------------------------+
|          Osebna vozila           |      od 0 kN do 6 kN      |
+----------------------------------+---------------------------+
|          Tovorna vozila          |     od 0 kN do 30 kN      |
+----------------------------------+---------------------------+
|       Kombinirane naprave        |     od 0 kN do 30 kN      |
+----------------------------------+---------------------------+

(3) Naprava z valji ima lahko dodatno napravo, ki omogoča merjenje zaviralne sile pri vozilu s stalnim večosnim pogonom, če deluje po načelu izkoriščanja funkcije diferenciala vozila.
(4) Če naprava z valji za merjenje na vozilih z enoosnim pogonom vključuje tudi možnost merjenja na vozilih z večosnim pogonom (tudi stalnim), morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– da se možnost merjenja na vozilih z večosnim pogonom lahko izklopi in se naprava neovirano uporablja za merjenje pri vozilih s klasičnim enoosnim pogonom,
– da uporaba možnosti merjenja na vozilih z večosnim pogonom ne vpliva na ločeno merjenje zaviralne sile na kolesih iste osi,
– da uporaba možnosti merjenja na vozilih z večosnim pogonom ne povzroča, da bi se nesimetrije na eni osi prenašale preko mehanskih spojnih mehanizmov pogonskega dela vozila kot zaviralna sila na drugo os,
– da je proizvajalec na napravi nedvoumno označil, da vključuje možnost merjenja na večosnih pogonih.

Če je naprava z valji predvidena samo za merjenje na vozilih z večosnim pogonom, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
– uporabljen način delovanja mora preprečevati medsebojni vpliv med dvema različnima osema,
– merjenje zaviralne sile mora biti mogoče za vsako kolo posebej,
– zaviralna sila na posameznem kolesu se mora meriti pri vrtenju kolesa v smeri vožnje naprej,
– mogoč mora biti enostaven in enoumen ter meroslovno sledljiv način umerjanja.

(2) Naprava z valji ima lahko digitalno ali analogno kazalno napravo.
(2) Analogna kazalna naprava je lahko konstruirana tako, da so mehanski kazalci, ki prikazujejo zaviralno silo levega in desnega kolesa ločeni. Če se kazalci, ki prikazujejo zaviralno silo levega in desnega kolesa, vrtijo okoli iste osi, morajo biti različno obarvani in dobro razločljivi.

(1) Naprava z valji ima lahko tiskalnik za izpis diagrama zaviralne sile v celem merilnem območju posebej za levo in posebej za desno kolo.
(2) Na izpisanem diagramu morajo biti prepoznavni razdelki skale, ki omogočajo natančno določitev vrednosti zavorne sile.
(3) Izmerjeni rezultati morajo biti identični na izpisih in morebitnih oddaljenih prikazovalnikih.
(4) Programsko opremo se identificira v postopku odobritve tipa.
(5) Parametri programske opreme, ki določajo meroslovne lastnosti merila, morajo biti ustrezno zaščiteni pred nedovoljenimi spremembami.

(1) Premer valjev ne sme biti manjši od 200 mm razen pri premičnih napravah, kjer ne sme biti manjši od 150 mm.
(2) Obodna hitrost valjev med preskušanjem ne sme biti manjša od 2 km/h in ne večja od 7 km/h.
(3) Obloga na površini valjev ne sme biti poškodovana in ne sme odstopati od valjev.
(4) Pri novih ali obnovljenih napravah z valji mora proizvajalec ali izvajalec obnove zagotoviti, da je torni koeficient med površino valjev in običajnimi rabljenimi pnevmatikami vsaj 0,7 pri suhih pogojih in vsaj 0,5 pri mokrih pogojih preskušanja.

Naprava z valji je lahko opremljena z dodatnimi napravami, ki omogočajo:
– avtomatsko vključitev pri prihodu merjenega vozila na napravo oziroma izključitev pri odhodu merjenega vozila z nje,
– avtomatsko izključitev vrtenja valjev pri zdrsavanju ali blokiranju koles,
– izpis izmerjenih veličin in priključitev na sisteme za elektronsko obdelavo podatkov,
– merjenje vertikalne sile vozil s tehtnico,
– merjenje tlaka v zavornem sistemu merjenega vozila,
– merjenje sile na stopalko zavore,
– spreminjanje medosnega razmika valjev,
– gretje valjev.

Naprava z valji mora imeti odobritev tipa in mora biti overjena. V certifikatu o odobritvi tipa mora biti določeno prestavno razmerje, ki ga podaja proizvajalec, ter mesta za namestitev zaščitnih nalepk in žigov, kjer je to primerno (računalnik, valji, omara in podobno).

(1) Meroslovne lastnosti naprave z valji se lahko preverja z merilnim vzvodom in utežmi ali na drug način, ki tudi zagotavlja ugotavljanje točnosti skladno z meroslovnimi zahtevami.
(2) Razširjena merilna negotovost (k = 2) etalona za preverjanje meroslovnih lastnosti ne sme preseči 1/3 NDP, razširjena merilna negotovost metode pa ne sme preseči 1/2 NDP. Med postopkom preverjanja meroslovnih lastnosti je potrebno ugotoviti in upoštevati dejansko prestavo prenosa naprave z valji.

Merilna oprema iz prejšnjega člena, s katero se preverja točnost naprave z valji, mora imeti zagotovljeno merilno sledljivost z neposrednim merjenjem sile ali momenta v laboratoriju, ki je akreditiran za opravljanje kalibracij, potrebnih za vzdrževanje merilne sledljivosti take opreme, pri akreditacijski službi, podpisnici večstranskega sporazuma o medsebojnem priznavanju akreditacijskih listin.

Prva overitev naprave z valji obsega ugotavljanje skladnosti naprave z odobrenim tipom skladno s certifikatom o odobritvi tipa ter naslednje preskuse in meritve:
a) ugotavljanje točnosti z vsaj tremi ponovitvami v naslednjih točkah:
– pri napravah z valji za motorna kolesa, osebna in tovorna vozila mora biti prva točka merjenja pri 10% merilnega območja ali manj, zadnja točka pa vsaj pri 90% merilnega območja. Ugotavljanje točnosti se izvede v najmanj 6 točkah enakomerno porazdeljenih po merilnem območju,
– pri kombiniranih napravah mora biti prva točka merjenja pri 2% merilnega območja ali manj, zadnja točka pa pri vsaj 90% merilnega območja. Ugotavljanje točnosti kombiniranih naprav se mora izvesti v najmanj 10 točkah enakomerno porazdeljenih po merilnem območju,
b) preverjanje mer in splošnega stanja valjev,
c) merjenje obodne hitrosti vrtenja valjev,
d) preverjanje skladnosti verzije programske opreme s tipsko odobritvijo,
e) preverjanje stanja analognih in digitalnih prikazovalnikov, svetlobnih in zvočnih opozorilnih naprav,
f) preverjanje razlike med prikazano silo levega in desnega kolesa pri isti zaviralni sili,
g) splošni funkcionalni preskus.

(1) Redna overitev naprave z valji obsega preskuse in meritve iz prejšnjega člena tega pravilnika.
(2) Rok, v katerem se redno overjajo naprave z valji v centrih za tehnične preglede pri registraciji vozil in za uporabo v drugih uradnih postopkih, je eno leto.
(3) Rok, v katerem se redno overjajo naprave z valji v servisnih delavnicah, je tri leta.
(4) Izredna overitev je obvezna:
– po izvedenem popravilu, nadgradnji, justiranju ali drugem posegu v meroslovne lastnosti merila,
– kadar je naprava z valji še pred iztekom veljavne overitve razstavljena in premeščena na novo mesto uporabe,
– pri zamenjavi ali obnovitvi valjev. Pri tem mora proizvajalec oziroma izvajalec obnove zagotoviti, da površina dosega torne koeficiente, kot je to določeno v 12. členu tega pravilnika. Če so valji zamenjani ali obnovljeni ob redni overitvi, izredna overitev ni potrebna,
– pri nadgradnji programske opreme ali spremembi nastavitve parametrov programske opreme, ki vplivajo na meroslovne lastnosti merila.

Če ima naprava z valji vgrajeno tehtnico, mora imeti pri:
– osebnih vozilih merilno območje od 0 do najmanj 2000 kg po posamični osi vozila, NDP kazanja +/- 30 kg na os do vključno 1000 kg in +/- 3% od izmerjene vrednosti na os nad 1000 kg obremenitve. Tehtnica mora biti pregledana v vsaj štirih merilnih točkah. Prva merilna točka mora biti pregledana med 10% in 15% merilnega območja tehtnice, zadnja merilna točka mora biti pregledana pri obremenitvi vsaj 1000 kg na os;
– tovornih vozilih merilno območje od 0 do najmanj 8000 kg po posamični osi vozila, NDP kazanja +/- 30 kg na os do vključno 1000 kg in +/- 3% od izmerjene vrednosti na os nad 1000 kg obremenitve. Tehtnica mora biti pregledana v vsaj štirih merilnih točkah. Prva merilna točka mora biti pregledana med 10% in 15% merilnega območja tehtnice, zadnja merilna točka mora biti pregledana pri obremenitvi vsaj 6500 kg na os;
– tovornih in osebnih vozilih (kombinirana naprava) merilno območje od 0 do najmanj 8000 kg po posamični osi vozila, NDP kazanja +/- 30 kg na os do vključno 1000 kg in +/- 3% od izmerjene vrednosti na os nad 1000 kg obremenitve. Tehtnica mora biti pregledana v vsaj štirih merilnih točkah. Prva merilna točka mora biti v območju do 200 kg, zadnja merilna točka mora biti pregledana pri obremenitvi vsaj 6500 kg na os;
– motornih kolesih po posamičnem kolesu merilno območje od 0 do najmanj 250 kg in NDP kazanja +/- 2% izmerjene vrednosti. Tehtnica mora biti pregledana v vsaj štirih merilnih točkah. Prva merilna točka mora biti pregledana med 10 in 15% merilnega območja tehtnice, zadnja merilna točka mora biti pregledana pri obremenitvi vsaj 200 kg.

Če ima naprava z valji vgrajene manometre, morajo ti imeti NDP ± 0,1 bar do vključno 5 barov tlaka in ± 2% od izmerjene vrednosti nad 5 bari tlaka. Merilniki morajo biti pregledani v vsaj petih merilnih točkah, enakomerno porazdeljenih po merilnem področju, z naraščajočim in padajočim tlakom.

Pri preverjanju naprav iz 19. in 20. člena tega pravilnika lahko laboratorij, ki preverja napravo za merjenje zaviralne sile, uporabi rezultate laboratorija, ki je akreditiran za opravljanje kalibracij potrebnih za vzdrževanje merilne sledljivosti teh naprav pri akreditacijski službi, podpisnici večstranskega sporazuma o medsebojnem priznavanju akreditacijskih listin.

(1) Naprava z valji mora biti označena z naslednjimi napisi v slovenskem jeziku, ki morajo biti čitljivi in dobro prepoznavni v normalnih pogojih uporabe:
– tipom naprave z valji,
– serijsko ali tovarniško številko naprave,
– letom proizvodnje,
– uradno oznako naprave iz odobritve tipa,
– merilnim območjem naprave (“od … do …”).
(2) Napisi in oznake iz prvega odstavka tega člena morajo biti zbrani na enem vidnem mestu na napravi z valji.

Naprave z valji, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa, se smejo dati v promet, če izpolnjujejo zahteve tega pravilnika glede največjega dopustnega merilnega pogreška.

(1) Imenovane osebe iz 10. in 14. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo), morajo uskladiti izvajanje postopkov ugotavljanja skladnosti ter prvih, rednih in izrednih overitev do izteka veljavnosti odločbe o imenovanju vendar najkasneje v enem letu od uveljavitve tega pravilnika.
(2) Servisne delavnice morajo izpolnjevati zahteve iz tega pravilnika najkasneje v enem letu od uveljavitve tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o meroslovnih zahtevah za naprave z valji za preverjanje zaviralne sile pri vozilih na motorni pogon in priklopnih vozilih (Uradni list RS, št. 20/02).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.