Na podlagi četrtega odstavka 24. člena, drugega odstavka 44. člena, tretjega odstavka 54. člena, četrtega odstavka 56. člena, petega odstavka 57. člena, sedmega odstavka 58. člena in četrtega odstavka 61. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 8/03 – popr., 110/02 – ZGO-1 in 45/04 ZdZPKG), tretjega odstavka 37. člena, drugega odstavka 39. člena ter za izvajanje 40. člena in drugega odstavka 41. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02 – ZGO-1, 45/04 – ZdZPKG, 62/04 – odl. US in 93/05 – ZVMS) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

(1) Ta pravilnik določa pogoje za razmnoževanje domačih živali, postopek pridobivanja in distribucije živalskega semena (v nadaljnjem besedilu: seme), jajčnih celic in zarodkov, pogoje za ugotavljanje oploditvene sposobnosti semena domačih živali, uporabo priznanih plemenjakov (v nadaljnjem besedilu plemenjakov) in samcev namenjenih za razmnoževanje domačih živali in za izdajanje dokumentacije ter vodenje evidenc o razmnoževanju domačih živali.
(2) Ta pravilnik ureja veterinarske ukrepe, ki jih morajo izvajati osemenjevalna središča, centri za skladiščenje in distribucijo semena, vzrejališča plemenjakov in reje plemenjakov, označevanje osemenjevalnih doz, nadzor nad pridobivanjem, skladiščenjem in distribucijo živalskega semena, način poročanja ter nadzor nad izvajalci osemenjevanja.
(3) Določbe tega pravilnika se uporabljajo pri razmnoževanju kopitarjev, govedi, ovc, koz in prašičev (v nadaljnjem besedilu: domače živali), ne glede na to ali se izvaja razmnoževanje kot dejavnost ali pa ga opravlja imetnik sam na živalih v njegovi lasti.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. center za skladiščenje in distribucijo semena (v nadaljnjem besedilu: center) je uradno odobren in nadzorovan obrat, v katerem se skladišči seme za uporabo pri osemenjevanju domačih živali;
2. distribucija jajčnih celic in zarodkov je kakršenkoli komercialni premik oziroma prevoz jajčnih celic in zarodkov med organizacijami za zbiranje, pridobivanje in presajanje jajčnih celic in zarodkov, centri in veterinarskimi organizacijami s koncesijo za izvajanje reprodukcije z osemenjevanjem;
3. distribucija semena je kakršenkoli komercialni premik oziroma prevoz semena med osemenjevalnimi središči, centri in izvajalci osemenjevanja (veterinarsko organizacijo s koncesijo za izvajanje reprodukcije z osemenjevanjem in imetniki živali s koncesijo);
4. G-MID gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: G-MID) je neponovljiva šifra gospodarstva, ki jo dodeli ministrstvo pristojno za veterinarstvo in živinorejo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) je sestavljena iz dvočrkovne oznake za Slovenijo (SI) ter do desetmestne alfanumerične kode. G-MID določa lokacijo samostojne enote gospodarstva, kolikor se gospodarstvo deli na več samostojnih enot;
5. gospodarstvo je kmetijsko ali drugo gospodarstvo oziroma objekt za rejo, kjer se stalno ali začasno zadržujejo domače živali;
6. imetnik živali s koncesijo je oseba, ki se na gospodarstvu ukvarja z rejo in ima koncesijo za osemenjevanje živali, ki so vpisane v register tega gospodarstva;
7. lokacija je sestavni del gospodarstva, če se gospodarstvo deli na več samostojnih enot na različnih naslovih;
8. organizacije iz 84. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 8/03 – popr., 110/02 – ZGO-1 in 45/04 ZdZPKG); v nadaljnjem besedilu: organizacije iz 84. člena ZŽiv) so priznane rejske organizacije, odobrene organizacije ali druge priznane organizacije v živinoreji;
9. osemenjevalna doza je pripravljen oziroma razredčen ejakulat plemenjaka oziroma samca v preizkusu v sveži ali konzervirani obliki, ki vsebuje predpisano število za oploditev sposobnih semenčic za enkratno osemenitev;
10. osemenjevalno središče je uradno odobren in nadzorovan obrat, v katerem se zbira in pridobiva seme za osemenjevanje domačih živali;
11. plemenica je ocenjena in odbrana žival ženskega spola, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz potrjenega rejskega programa;
12. pošiljka semena je ena ali več serij semena, za katero je izdano eno veterinarsko spričevalo, se nahaja na istem prevoznem sredstvu, izvira z istega mesta izvora in je namenjena na isto namembno mesto;
13. plemenjak je ocenjen, odbran in priznan samec, ki izpolnjuje predpisane zootehniške pogoje iz potrjenega rejskega programa in veterinarske pogoje glede zdravstvenega stanja in minimalne oploditvene sposobnosti, ne kaže izrazitih dednih in konstitucijskih napak ter mu je bil v skladu s predpisi, ki urejajo sprejetje za pleme, izdan zootehniški dokument o priznavanju plemenjaka;
14. samec je spolno zrela žival moškega spola namenjena za pripust znotraj enega gospodarstva, ki ji ni bil izdan zootehniški dokument o priznavanju plemenjaka oziroma nima znanega porekla, mora pa biti individualno označena v skladu s predpisom, ki ureja označitev plemenskih živali;
15. samec v preizkusu je spolno zrela žival moškega spola, ki je v skladu s potrjenim rejskim programom, vključena v postopek odbire plemenjaka;
16. samica je spolno zrela žival ženskega spola, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz potrjenega rejskega programa za plemenico, je namenjena razmnoževanju in mora biti individualno označena v skladu s predpisom, ki ureja označitev plemenskih živali;
17. serija semena so osemenjevalne doze, pripravljene iz ejakulata istega plemenjaka in pridobljene istega dne;
18. veterinar osemenjevalnega središča je veterinar veterinarske ambulante osemenjevalnega središča ali centra, ki je odgovoren za delo ter stalno kontrolo v skladu s tem pravilnikom;
19. zootehniški oziroma veterinarski dokumenti o razmnoževanju domačih živali (v nadaljnjem besedilu: dokumenti o razmnoževanju) so dokumenti, ki jih izdajo izvajalci razmnoževanja domačih živali in so potrdilo o osemenitvi, pripustu, haremskem pripustu, pridobivanju in prenosu zarodkov, dnevnik pripustov in potrdilo o oploditveni sposobnosti semena;
20. seme je pripravljen oziroma razredčen živalski ejakulat v sveži ali konzervirani obliki.

Ministrstvo na spletnih straneh ministrstva objavlja tehnična navodila o razmnoževanju domačih živali, za osemenjevalna središča, centre, izvajalce razmnoževanja in imetnike domačih živali, v katerih so, kot strokovni pripomoček za izvajanja tega pravilnika, opredeljene operativne podrobnosti, vključno z načinom sporočanja podatkov (formati datotek, obrazci, elektronsko sporočanje), ki jih sporočajo izvajalci razmnoževanja iz 12. člena tega pravilnika.

(1) Načini razmnoževanj po tem pravilniku so:
– osemenjevanje;
– pripust;
– haremski pripust;
– presajanje zarodkov (embriotransfer).
(2) Izvajalci razmnoževanja iz 12. člena tega pravilnika morajo zagotavljati preprečevanje parjenja v sorodstvu v skladu z zakonom, ki ureja živinorejo in zagotavljati razmnoževanje plemenskih živali v skladu s potrjenimi rejskimi programi. Pri rabi plemenjakov, semena in zarodkov mora biti zagotovljena sledljivost, ki omogoča določitev znanega porekla potomcev.

(1) Osemenjevanje je oploditev plemenice ali samice s semenom plemenjaka, ki se lahko izvaja kot storitev za živinorejo, kot veterinarska storitev ali kot zootehniško opravilo. Osemenjevanje je prav tako zooprofilaktični ukrep za preprečitev širjenja živalskih spolnih bolezni.
(2) Za osemenjevanje se uporabi le seme plemenjakov, odbranih za namen osemenjevanja, v skladu s predpisi, ki urejajo sprejetje za pleme, in ki imajo veljaven zootehniški dokument o priznavanju plemenjaka ter zaključen test na potomcih v skladu z rejskim programom. Plemenjaki v osemenjevalnih središčih morajo izpolnjevati pogoje iz predpisov, ki urejajo rutinske diagnostične preiskave in način zdravljenja plemenjakov v odobrenih osemenjevalnih središčih.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se lahko pri osemenjevanju svinj uporablja tudi seme samcev, ki je pridobljeno znotraj istega gospodarstva, iz katerega izhajajo svinje, ki so predmet take osemenitve.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka, se lahko uporabi tudi seme samcev v preizkusu, vendar le v obsegu, ki ga za potrebe testiranja, določi priznana rejska organizacija.
(5) Seme iz drugega in četrtega odstavka tega člena mora biti označeno v skladu s predpisom, ki ureja označitev semena domačih živali.

(1) Pripust je parjenje plemenjaka in plemenice ali samice iste vrste domačih živali, ki se izvaja na registrirani in odobreni pripustni postaji ter parjenje plemenjaka in plemenice ali samice. Pripust je tudi parjenje samca in samice oziroma plemenice iste vrste domačih živali na gospodarstvu za potrebe razmnoževanja tistih domačih živali, ki se zadržujejo na tem gospodarstvu in so vpisane v register tega kmetijskega gospodarstva v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje domačih živali.
(2) Pripust se izvaja ob prisotnosti imetnika plemenjaka oziroma samca.
(3) Za vsak pripust plemenic oziroma za pripust samic na pripustni postaji, se uporablja le plemenjake.
(4) Za pripust plemenic, ki so vključene v rejski program, se ne sme uporabljati samcev.
(5) Za pripust plemenic, ki niso vključene v rejski program ali samic se lahko uporablja tudi samce, ki se zadržujejo na istem gospodarstvu in so vpisane v register tega kmetijskega gospodarstva v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje domačih živali.

(1) Haremski pripust je prosto parjenje enega ali več samcev oziroma plemenjakov s skupino plemenic oziroma samic, ki se izvaja na paši, planinski paši ali v drugih objektih za rejo domačih živali, kjer so prisotne živali enega ali več gospodarstev.
(2) Potomci parjenja v haremskem pripustu so lahko plemenske živali, le če se haremski pripust izvaja v skladu s potrjenim rejskim programom in je omogočena potrditev očetovstva.

(1) Preden se plemenjak oziroma samec v preizkusu vključi v osemenjevalno središče ali v pripustno postajo, mora imetnik take živali zagotoviti popoln pregled njegove oploditvene sposobnosti. Pregled oploditvene sposobnosti plemenjakov oziroma samcev v preizkusu v vzrejališčih, testnih postajah in alternativni vzreji plemenjakov na kmetijah opravi Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI).
(2) Popoln pregled oploditvene sposobnosti iz prejšnjega odstavka obsega:
– klinični pregled živali (temperament, kondicija, morebitne konstitucijske napake, pregled spolnih organov, libido in obnašanje pri paritvi);
– ugotavljanje sposobnosti za pridobivanje semena samo pri plemenjakih, predvidenih za osemenjevanje;
– makroskopsko oceno semena (količina, barva, konzistenca, vonj in pH);
– mikroskopsko oceno semena (ocena valovanja semena pri biku, ovnu in kozlu, delež gibljivih, progresivno gibljivih, normalnih in živih semenčic, poškodovanih akrosomov ter skupno število progresivno gibljivih in morfološko normalnih semenčic v ejakulatu);
– ugotavljanje sposobnosti semena za konzerviranje v tekočem stanju in za globoko zamrzovanje samo pri plemenjakih, predvidenih za osemenjevanje;
– mikrobiološko preiskavo semena pregledane živali glede na zdravstveno ustreznost in tuje primesi, ki kažejo na higienske razmere v osemenjevalnem središču (delci stelje, dlaka, urin, kri, eritrociti itd.).
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, popoln pregled oploditvene sposobnosti semena ni potreben v primeru, da se plemenjak za pripust uporablja na plemenicah in samicah znotraj istega gospodarstva. V primeru da se plemenjak uporablja za namen pridobivanja svežega semena, se smejo s tem semenom osemeniti samo samice ali plemenice znotraj istega gospodarstva.

(1) Živalski ejakulat in seme plemenjakov, odbranih za osemenjevanje ali pripust na pripustni postaji, morata po svojih biokemijskih, biofizikalnih in morfoloških lastnostih izpolnjevati minimalne pogoje za oploditveno sposobnost semena, iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Določba prejšnjega odstavka glede pregleda semena plemenjakov, odbranih za pripust na pripustni postaji, ne velja za plemenske merjasce. V tem primeru prodajalec s pisno izjavo zagotovi, da bo v primeru neizpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka zagotovil kupcu novega ustreznega plemenskega merjasca v roku treh mesecev od dneva prodaje.
(3) V laboratoriju veterinarske ambulante osemenjevalnega središča mora biti vsak ejakulat pred nadaljnjo obdelavo ali pred distribucijo v sveži obliki makroskopsko in mikroskopsko pregledan. Makroskopski pregled semena obsega količino, barvo, konzistenco in vonj. Mikroskopski pregled semena pa obsega valovanje semena, gibljivost semenčic, prisotnost primesi in gostoto semena.
(4) Če veterinar osemenjevalnega središča pri pregledu svežega ali razredčenega semena ugotovi, da seme ne izpolnjuje minimalnih oploditvenih pogojev, mora takšen ejakulat uničiti. Izjemoma se tako seme lahko ohrani v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje biotske raznovrstnosti v živinoreji.

(1) Globoko zamrznjeno seme (v nadaljnjem besedilu: zamrznjeno seme) mora biti pred skladiščenjem 30 dni v izolaciji v izolacijskih prostorih osemenjevalnega središča ali centra.
(2) Zamrznjeno seme mora biti skladiščeno v osemenjevalnem središču ali centru tako, da je mogoče naknadno odvzeti vzorce semena iste serije, oziroma skladiščeno ločeno po posameznih serijah do dokončne kontrole.
(3) Vzorec zamrznjenega semena, namenjenega za preiskavo, se od odvzema do preiskave hrani v tekočem dušiku.
(4) V času, ko je seme v izolaciji, se za vsako serijo semena opravijo preiskave glede stanja embalaže ter glede izpolnjevanja pogojev iz točke c) priloge 1 tega pravilnika, ločeno za bike, žrebce, merjasce in ovne ali kozle.
(5) Vzorčenje semena za preiskave iz prejšnjega odstavka opravi veterinar osemenjevalnega središča, preiskave pa opravi odobreni laboratorij pri NVI (v nadaljnjem besedilu: laboratorij pri NVI) na podlagi sklenjene pogodbe med NVI in osemenjevalnim središčem.
(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko preiskave semena opravi osemenjevalno središče samo, pod pogojem, da preiskave najmanj 30% vzporednih vzorcev serij semena opravi laboratorij pri NVI na podlagi pogodbe, sklenjene med osemenjevalnim središčem in pooblaščenim laboratorijem. Osemenjevalno središče mora za izvajanje te določbe, za namen morebitnih dodatnih kontrol, zagotavljati deset doz semena za vsako serijo, ki ni pregledana v laboratoriju pri NVI. Te doze semena morajo biti shranjene najmanj 180 dni od dneva izdaje zadnje doze posamezne serije.
(7) Če se pri pregledu odtajanega semena pred uskladiščenjem ugotovi, da seme ne izpolnjuje minimalnih oploditvenih pogojev, mora veterinar osemenjevalnega središča uničiti celotno serijo globoko zamrznjenega semena takega plemenjaka. Če so rezultati pregledov iz osemenjevalnega središča in laboratorija pri NVI medsebojno različni, veljajo rezultati laboratorija pri NVI.
(8) Kadar se pri pregledu parametrov iz četrtega odstavka tega člena ugotovijo negativna odstopanja v višini 20% od predpisanih vrednosti oziroma v primeru šestega odstavka tega člena več kot 15%, mora imetnik plemenjaka zagotoviti popoln pregled oploditvene sposobnosti plemenjaka s strani NVI.
(9) NVI s pogodbo iz šestega odstavka tega člena določi način pošiljanja, izbire vzorcev in medsebojnega obveščanja o rezultatih preiskav.

(1) Organizacija za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov mora ob pridobitvi zarodka izpolniti potrdilo o pridobivanju zarodkov, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– neponovljiva številka potrdila;
– podatki o organizaciji za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov;
– podatki o odgovorni osebi;
– podatki o imetniku plemenice dajalke;
– podatki o plemenjaku dajalcu;
– podatki o plemenici dajalki;
– datum osemenitve;
– številka potrdila o osemenitvi;
– datum izpiranja – pridobivanja zarodkov;
– podatki o zarodkih (število zbranih, število primernih, število zamrznjenih, število uporabljenih);
– postopek z zarodki;
– zdravstveni status črede in živali.
(2) Zarodki iz prejšnjega odstavka morajo biti označeni v skladu s predpisom, ki ureja označitev zarodkov domačih živali.

(1) Izvajalci razmnoževanja domačih živali (v nadaljnjem besedilu: izvajalci razmnoževanja) po tem pravilniku so lahko:
– veterinarska organizacija s koncesijo za izvajanje reprodukcije z osemenjevanjem (v nadaljnjem besedilu: koncesionar);
– imetnik živali s koncesijo;
– pripustne postaje;
– imetnik plemenjaka ali samca, ki izvaja pripust ali haremski pripust;
– organizacije za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov.
(2) Izvajalci razmnoževanja so dolžni izdajati predpisane dokumente o razmnoževanju, voditi predpisane evidence in poročati na način, določen s tem pravilnikom.
(3) Imetniki plemenjakov ali samcev iz četrte alinee prvega odstavka tega člena, ki niso hkrati lastniki živali, morajo imeti za izvajanje pripusta oziroma haremskega pripusta teh živali dovoljenje lastnika.

Imetnik živali s koncesijo mora pred začetkom izvajanja osemenjevanja izpolniti minimalne pogoje glede usposobljenosti, ki so predpisani s pravilnikom, ki ureja usposabljanje in strokovno izpopolnjevanje na področju živinoreje, skleniti mora koncesijsko pogodbo z Veterinarsko upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) in izpolnjevati pogoje iz 14. člena tega pravilnika.

(1) Imetnik živali s koncesijo mora za izvajanje osemenjevanja zagotoviti potrebno opremo za osemenjevanje plemenic ali samic.
(2) Imetnik živali s koncesijo mora za shranjevanje opreme in semena zagotoviti minimalne prostorske pogoje, in sicer:
– prostor mora biti ločen od prostora za živali;
– biti mora zračen in osvetljen;
– tla in stene morajo biti iz materialov, ki se lahko čistijo in razkužujejo;
– poleg opreme, ki je potrebna pri samem osemenjevanju, mora imeti imetnik živali s koncesijo v tem prostoru na vidnem mestu omarico z opremo za prvo pomoč.
(3) Sredstva za nabavo potrebne opreme, semena in potrošnega materiala zagotovijo imetniki živali s koncesijo sami.

(1) Osemenjevalno središče ali center mora vsako pošiljko izdanega semena opremiti z ustreznimi predpisanimi zootehniškimi in veterinarskimi dokumenti.
(2) Osemenjevalno središče ali center mora voditi podatke o vsaki pošiljki izdanega semena, na način in v rokih iz 26. in 27. člena tega pravilnika ter sporočati v centralni register razmnoževanja domačih živali (v nadaljnjem besedilu: CRR) iz 26. člena tega pravilnika. Po posameznih plemenjakih je treba sporočiti najmanj naslednje podatke o:
– številu pridobljenih doz semena ločeno po serijah;
– zalogah semena ločeno po serijah;
– številu izdanih doz semena;
– vseh prejemnikih semena, ki so lahko samo koncesionarji ali imetniki živali s koncesijo;
– prejemnikih semena izven Republike Slovenije z navedbo destinacije v državi članici oziroma v tretji državi;
– morebitnih vračilih semena oziroma uničenju semena.
(3) Osemenjevalno središče ali center mora k posamezni pošiljki semena poleg predpisane zootehniške in veterinarske dokumentacije priložiti tudi veterinarsko potrdilo o opravljenih letnih rutinskih preiskavah plemenjakov in potrdilo o oploditveni sposobnosti semena, ki ju izda veterinar osemenjevalnega središča.
(4) Potrdilo o oploditveni sposobnosti semena iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– neponovljiva številka potrdila;
– številka dokumenta o razmnoževanju;
– identifikacijska številka plemenjaka;
– vrsta semena (sveže, globoko zamrznjeno);
– rok uporabe svežega semena;
– poreklo semena (navedba države porekla);
– informacijo o opravljenem razkuževanju oziroma sterilizaciji posode za seme;
– prevozno sredstvo;
– potrditev veterinarja osemenjevalnega središča, da je bilo seme pregledano na parametre iz priloge 1 tega pravilnika;
– dodatni opravljeni laboratorijski pregledi semena na podlagi zahteve prejemnika;
– kraj, datum in podpis veterinarja osemenjevalnega središča.
(5) Za promet izven Republike Slovenije pošiljko semena spremlja predpisana zootehniška dokumentacija in veterinarski certifikat, ki ga potrdi uradni veterinar.
(6) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena se za pošiljke svežega merjaščevega semena kot prilogo priloži predpisano zootehniško dokumentacijo, ostalo dokumentacijo pa se priloži pošiljki merjaščevega svežega semena na predhodno zahtevo rejca.

(1) Organizacija za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov mora vsako pošiljko izdanih jajčnih celic ali zarodkov opremiti z ustreznimi predpisanimi zootehniškimi in veterinarskimi dokumenti.
(2) Organizacija za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov mora vsako pošiljko izdanih jajčnih celic ali zarodkov, na način in v rokih iz 26. in 27. člena tega pravilnika, sporočiti v CRR. Sporočiti je treba najmanj naslednje podatke:
a) Pri jajčnih celicah:
– podatke o plemenici dajalki,
– zaloge ločene po plemenici dajalki,
– izdane ali porabljene jajčne celice;
b) Pri zarodkih:
– podatke o plemenici dajalki in plemenjaku dajalcu,
– zaloge ločeno po plemenici dajalki in plemenjaku dajalcu,
– izdani ali porabljeni zarodki.
(3) Obvezna priloga pošiljke jajčnih celic ali zarodkov je tudi veterinarski dokument, ki ga izda veterinar organizacije za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov in je obvezna priloga predpisane zootehniške dokumentacije izdane v skladu s predpisi, ki urejajo poreklo domačih živali, semena, jajčnih celic in zarodkov.
(4) Veterinarski dokument iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– podatke o organizaciji za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov;
– podatke o odgovorni osebi;
– podatke o imetniku zarodkov;
– podatke o plemenjaku dajalcu;
– podatke o plemenici dajalki;
– podatke o imetniku plemenice ali samice prejemnice;
– datum osemenitve, biološka starost zarodka;
– datum prenosa zarodka;
– postopek z zarodkom;
– zdravstveni status črede in plemenice ali samice prejemnice.

Ne glede na način razmnoževanja domačih živali so izvajalci razmnoževanja ob izvedbi posameznega načina razmnoževanja dolžni izpolniti predpisano dokumentacijo o razmnoževanju.

(1) Potrdilo o osemenitvi, ki se izda ob osemenitvi prašičev ali kopitarjev, se izpiše na obrazcih iz predpisov, ki urejajo pogoje za odobritev organizacij in priznanje drugih organizacij v prašičereji oziroma reji kopitarjev.
(2) Potrdilo o osemenitvi, ki se izda ob osemenitvi goveda in drobnice mora vsebovati naslednje podatke:
– neponovljivo številko potrdila;
– ime in priimek oziroma naziv imetnika plemenice ali samice;
– G-MID;
– identifikacijsko številko plemenice ali samice;
– datum in zaporedno osemenitev;
– identifikacijsko in rodovniško številko plemenjaka, serijo semena in šifro osemenjevalca;
– podatke o telitvi, jaritvi oziroma jagnjitvi (datum zadnjega dogodka, potek, spol novorojene živali, podatki o abortusu, plodnostne motnje, usoda);
– kraj in datum izdaje dokumenta ter podpis osemenjevalca.
(3) V primeru ponovne osemenitve morajo biti poleg podatkov iz prejšnjega odstavka navedeni še podatki o morebitnem pregledu in zdravljenju plemenice ali samice.
(4) Ob pripustu domačih živali se izdaja potrdilo o pripustu domačih živali na obrazcih, ki so določeni v predpisih, ki urejajo pogoje za odobritev organizacij in priznanje drugih organizacij v govedoreji, prašičereji, reji drobnice in reji kopitarjev.
(5) Potrdilo o haremskem pripustu mora vsebovati naslednje podatke:
– neponovljivo številko potrdila;
– identifikacijsko številko plemenjaka ali samca z navedbo G-MID imetnika;
– identifikacijske številke plemenic ali samic v čredi ali tropu z navedbo G-MID imetnika;
– obdobje v skupni čredi ali tropu;
– G-MID, kjer se je pripust izvedel.
(6) Ne glede na določbe četrtega in petega odstavka tega člena, se pri individualnem ali haremskem pripustu samcev na plemenicah in samicah oziroma pripustu plemenjakov na samicah znotraj enega gospodarstva oziroma lokacije, razen pri pripustu kopitarjev, lahko namesto predpisane dokumentacije vodi Dnevnik pripustov, ki mora vsebovati naslednje podatke:
– neponovljivo številko dokumenta;
– ime in priimek oziroma naziv imetnika živali;
– število predhodnih pripustov pri individualnem pripustu;
– datum pripusta oziroma čas prisotnosti plemenjaka v skupni čredi;
– identifikacijsko številko samice in samca, če ta obstaja.
(7) Potrdilo o presaditvi zarodkov mora vsebovati naslednje podatke:
– neponovljivo številko potrdila;
– kraj in datum presaditve zarodka;
– podatke o zarodku (svež ali zamrznjen, biološka starost, in vivo, in vitro);
– podatke o skupini za pridobivanje zarodkov;
– podatke o izvajalcu presaditve;
– podatke o imetniku plemenice ali samice prejemnice;
– podatke o plemenjaku dajalcu;
– podatke o plemenici dajalki;
– podatke o plemenici ali samici prejemnici.
(8) Ne glede na določbe drugega, tretjega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena, lahko dokumenti vsebujejo tudi druge podatke, če je tako določeno s predpisi, ki urejajo poreklo in zootehniške standarde za plemenske živali ali veterinarskimi predpisi oziroma druge potrebne podatke.

(1) Obrazci vseh dokumentov o razmnoževanju so oštevilčeni z enotno neponovljivo številko, izdaja številk pa poteka prek CRR pri ministrstvu. Podatki morajo biti pravilno in čitljivo vneseni v vse rubrike obrazcev.
(2) Založnik obrazcev dokumentov o razmnoževanju je organizacija iz 84. člena ZŽiv ali Veterinarska zbornica Slovenije. Evidenco založnikov obrazcev vodi ministrstvo, ki posameznemu založniku dodeli serijo neponovljivih številk za posamezno vrsto dokumentov o razmnoževanju.
(3) Založnik obrazcev dokumentov o razmnoževanju mora obrazce zagotoviti vsem izvajalcem razmnoževanja iz 12. člena tega pravilnika in voditi evidenco o številu natisnjenih in izdanih obrazcev tako, da je vzpostavljena povezava med izvajalcem razmnoževanja in enotno neponovljivo številko obrazca. Založnik je dolžan v sedmih dneh od dneva distribucije obrazcev izvajalcem razmnoževanja vnesti v CRR podatke o zaporednih številkah obrazcev dodeljenih posameznemu izvajalcu po posameznih vrstah obrazcev, z navedbo datuma razdelitve obrazcev.
(4) Potrdilo o osemenitvi se izda v treh izvodih, od katerega enega prejme imetnik plemenice ali samice, drugega osemenjevalno središče ali center, kjer je bilo seme kupljeno, tretjega pa koncesionar. Če osemenitev izvede imetnik živali s koncesijo, opravi vnos podatkov v CRR sam, ali pa v ta namen pooblasti koncesionarja ali organizacijo iz 84. člena ZŽiv, ki lahko zanj opravi vnos v CRR. Pooblastilo mora biti določeno v pogodbi o distribuciji semena, ki ga imetnik živali predloži ob prijavi za dodelitev koncesije na VURS. Kadar je seme kupljeno izven Republike Slovenije, se drugi izvod potrdila o osemenitvi pošlje osemenjevalnemu središču ali centru v Republiki Sloveniji, ki distribuira seme iste vrste oziroma pasme domačih živali.
(5) Potrdila o pripustu se izdajo v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za odobritev organizacij in priznanje drugih organizacij v govedoreji, prašičereji, reji drobnice in reji kopitarjev.
(6) Potrdilo o haremskem pripustu izpolni izvajalec haremskega pripusta v treh izvodih, od katerega enega prejme imetnik plemenic ali samic, drugega imetnik plemenjaka(ov), in tretjega koncesionar ali organizacija iz 84. člena ZŽiv, ki lahko za izvajalca haremskega pripusta opravi vnos v CRR. Kadar so v haremskem pripustu vključene plemenice ali samice več imetnikov, se potrdilo o haremskem pripustu izpolni ločeno za živali posameznega imetnika.
(7) Dnevnik pripustov se lahko vodi v pisni ali elektronski obliki. Izpolni ga imetnik plemenjaka ali samca pisno v dveh izvodih od katerega se en izvod hrani na imetnikovem gospodarstvu, drugega pa se za namen vnosa podatkov v CRR pošlje koncesionarju ali organizaciji iz 84. člena ZŽiv najmanj enkrat letno, najkasneje pa do 30. januarja tekočega leta za preteklo leto. Če se dnevnik pripustov vodi v elektronski obliki, se podatke v CRR pošilja v skladu z navodili iz 3. člena tega pravilnika. Določba tega odstavka ne velja za pripust na pripustni postaji.
(8) Potrdilo o presaditvi zarodka se izpolni v treh izvodih, od katerih prejme enega imetnik plemenice ali samice prejemnice, drugega koncesionar in tretjega organizacije za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov.
(9) Podatki o izvedbi pripusta na pripustni postaji in osemenitve s strani koncesionarja, se pri prašičih lahko vpisujejo na Kartico svinje, ki jo določa potrjen rejski program.
(10) Vso dokumentacijo o razmnoževanju iz tega pravilnika, morajo izvajalci razmnoževanja, osemenjevalna središča in centri, organizacije za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov, organizacije iz 84. člena ZŽiv ter imetniki živali, katerih živali so bile predmet razmnoževanja, hraniti za govedo in kopitarje najmanj 5 let, pri ostalih domačih živalih pa najmanj 3 leta od dneva izdaje oziroma prejema te dokumentacije.
(11) Potrdilo o osemenitvi, pripustu ali prenosu zarodka izpolni izvajalec razmnoževanja ob prvi oziroma vsaki ponovni osemenitvi, pripustu domače živali ali prenosu zarodka.
(12) Imetnik živali s koncesijo oziroma imetnik plemenjaka ali samca, ki izvaja pripust ali haremski pripust živali, ki so v njegovi lasti, lahko zagotovi direktni vnos podatkov o izvršenem razmnoževanju v CRR po elektronski poti. V tem primeru ni dolžan izpolnjevati in posredovati dokumentov o razmnoževanju na način iz tega pravilnika, dolžan pa je zagotoviti izvajanje desetega odstavka tega člena.

(1) Koncesionar mora ob vsaki osemenitvi izpolniti potrdilo o osemenitvi iz prvega oziroma drugega odstavka 18. člena in na zahtevo imetnika plemenice ali samice predložiti zootehniški dokument o priznavanju plemenjaka ter predpisano zootehniško in veterinarsko dokumentacijo, ki je priloga ob vsaki distribuciji semena.
(2) Imetnik živali s koncesijo mora ob vsaki osemenitvi izpolniti potrdilo o osemenitvi iz prvega oziroma drugega odstavka 18. člena tega pravilnika ter posredovati kopije potrdila v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
(3) Poleg nalog iz tega pravilnika mora koncesionar tudi:
– nadzirati delo svojih delavcev, ki izvajajo osemenjevanje in presajanje zarodkov;
– opravljati pregled kontejnerjev za shranjevanje semena in zarodkov;
– kontrolirati higiensko ustreznost opreme za osemenjevanje in presajanje zarodkov;
– voditi evidenco osemenjevanja in presaditve zarodkov;
– analizirati rezultate osemenjevanja in presaditve zarodkov;
– ugotavljati vzroke plodnostnih motenj;
– skrbeti za boljšo plodnost.
(4) Poleg nalog iz tega pravilnika mora imetnik živali s koncesijo tudi:
– zagotavljati zadostne količine dušika v kontejnerjih za seme;
– zagotavljati higiensko ustreznost opreme za osemenjevanje;
– voditi lastno evidenco osemenjevanja v skladu s tem pravilnikom;
– spremljati rezultate osemenjevanja po posamezni plemenici ali samici, vključno z vodenjem seznama prvih osemenitev in vseh ponovnih osemenitev;
– evidentirati plodnostne motnje;
– skrbeti za boljšo plodnost.

(1) Osemenjevanje z mešanim semenom se lahko izvaja samo, če tako določa rejski program. Potomci takega razmnoževanja niso plemenske živali in so namenjeni samo za pitanje.
(2) Kadar izvajalec osemenjevanja osemeni plemenico ali samico z mešanim semenom, izpolni potrdilo o osemenitvi tako, da namesto identifikacijske ali rodovniške številke plemenjaka vpiše »mešano seme«.

(1) Izvajalec pripusta na pripustni postaji mora ob pripustu izdati potrdilo o pripustu in v primeru zahteve lastnika plemenice ali samice predložiti zootehniški dokument o priznavanju plemenjaka, določen s predpisi, ki urejajo sprejetje plemenskih živali za pleme, in veterinarsko potrdilo o opravljenih letnih rutinskih preiskavah.
(2) Imetnik plemenskih živali, ki izvaja pripust živali, ki so v njegovi lasti, mora o vsakem pripustu izpolniti potrdilo o pripustu iz četrtega odstavka 18. člena na način iz petega odstavka 19. člena tega pravilnika.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik plemenjaka oziroma samca, ki je izvajalec pripusta, vodi samo dnevnik pripustov v skladu s sedmim odstavkom 18. člena tega pravilnika.

Izvajalec haremskega pripusta mora izdati potrdilo o haremskem pripustu v skladu s šestim odstavkom 19. člena oziroma dnevnik pripustov v skladu s šestim odstavkom 18. člena tega pravilnika. Samci in plemenjaki, ki se uporabljajo v haremskem pripustu, morajo biti, ne glede na vrsto domačih živali, individualno označeni, v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje plemenskih živali in drugega plemenskega materiala.

Organizacija za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov mora imetniku plemenice ali samice prejemnice izdati kopijo zootehniškega dokumenta za zarodke, določenega s predpisi, ki urejajo poreklo za plemenske živali, ob izvedbi presaditve zarodkov pa mora izdati potrdilo o presaditvi zarodkov iz osmega odstavka 19. člena tega pravilnika.

(1) Ministrstvo vodi register pripustnih postaj in register izvajalcev osemenjevanja.
(2) Register izvajalcev osemenjevanja je voden v dveh delih, in sicer:
– seznam fizičnih oseb, ki izvajajo osemenjevanje pri koncesionarju;
– seznam fizičnih oseb, imetnikov živali s koncesijo.
(3) V register izvajalcev osemenjevanja morajo biti vpisani najmanj naslednji podatki:
– ime in priimek osemenjevalca;
– organizacija osemenjevalca (naslov, telefon, mobilni telefon, elektronski naslov);
– šifra osemenjevalca;
– vrsta koncesije.
(4) Šifro osemenjevalca pridobi v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo in živinorejo vsak doktor veterinarske medicine in veterinarski pomočnik, ki izvaja osemenjevanje domačih živali kot javno službo ter imetnik živali s koncesijo.
(5) Šifre osemenjevalcev sta dolžna izdajati Veterinarska zbornica Slovenije za doktorje veterinarske medicine in veterinarske pomočnike in NVI za imenike živali s koncesijo. Veterinarska zbornica Slovenije in NVI sta dolžna redno vnašati podatke iz tretjega odstavka tega člena v register izvajalcev osemenjevanja. VURS redno potrjuje seznam posameznih osemenjevalcev v CRR z navedbo obdobja, za katerega je bila izdana koncesijska odločba za izvajanje nalog reprodukcije z osemenjevanjem oziroma za imetnike živali s koncesijo z navedbo obdobja, za katerega je bila s tem imetnikom sklenjena koncesijska pogodba.
(6) Register pripustnih postaj se vodi v skladu s predpisom, ki ureja odobritev organizacij in priznanje drugih organizacij v živinoreji.
(7) Registra iz prvega odstavka tega člena sta sestavni del CRR.

(1) CRR je ažuren računalniško voden register, iz katerega so razvidni podatki o osemenitvah, pripustih in presaditvah zarodkov in drugi podatki o razmnoževanju domačih živali, ki jih sporočajo izvajalci razmnoževanja, osemenjevalna središča in centri ter druge organizacije po tem pravilniku. CRR vodi ministrstvo.
(2) Za posredovanje podatkov v CRR so odgovorni izvajalci razmnoževanja, osemenjevalna središča in centri ter druge organizacije po tem pravilniku, ki lahko vnos opravijo sami ali pa za to pooblastijo koncesionarja ali organizacijo iz 84. člena ZŽiv.
(3) Podatki v CRR se hranijo trajno.
(4) Dostop do podatkov iz CRR in drugih podatkov o razmnoževanju v evidencah z delovnega področja ministrstva, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, živinorejo oziroma veterinarstvo imajo izvajalci javne službe na področju živinoreje (organizacije iz 84. člena ZŽiv in drugi izvajalci) in veterinarstva (koncesionarji za področje kužnih bolezni in drugi) v obsegu, ki je nujno potreben za izvajanje nalog po tem pravilniku.

(1) Vse podatke v zvezi z osemenjevanjem domačih živali po tem pravilniku morajo izvajalci razmnoževanja in druge organizacije po tem pravilniku vpisati v CRR najkasneje do 10. dne v tekočem mesecu za opravljene osemenitve v preteklem mesecu.
(2) V primeru pripusta na pripustni postaji mora za izvajalce pripusta iz prvega odstavka 22. člena podatke v CRR posredovati priznana rejska organizacija ali druga priznana organizacija v živinoreji, najkasneje do 10. dne v tekočem mesecu za pripuste, opravljene v preteklem mesecu. Lahko pa zahtevane podatke posreduje v CRR izvajalec pripusta tudi sam.
(3) V primeru pripusta ali haremskega pripusta izvajalec pripusta podatke posreduje koncesionarju ali organizaciji iz 84. člena ZŽiv in sicer dvakrat letno v mesecu januarju za preteklo leto in mesecu juliju za tekoče leto. V primeru, da se vodi dnevnik pripustov, mora izvajalec pripusta posredovati podatke koncesionarju ali organizaciji iz 84. člena ZŽiv enkrat letno v mesecu januarju za preteklo leto, ta pa vnese podatke v CRR.
(4) Vse podatke v zvezi s prenosom zarodkov morajo izvajalci razmnoževanja vpisati v CRR najkasneje do 10. dne v tekočem mesecu za prenose zarodkov opravljene v preteklem mesecu.
(5) Ob vnosu se podatki navzkrižno preverijo s podatki iz drugih registrov, ki jih vodi ministrstvo.
(6) Enota NVI na podlagi podatkov iz CRR, spremlja in analizira plodnost domačih živali. Do 20. dne v tekočem mesecu pošlje obdelane rezultate plodnosti za pretekli mesec območnemu uradu VURS in vodji enote za reprodukcijo in genetiko pri NVI. Enota NVI je dolžna opozoriti območni urad VURS o nepravilnostih pri izvajanju osemenjevanja in poročanju izvajalcev osemenjevanja in imetnikov plemenjakov v pripustu.
(7) Vodja enote za reprodukcijo in genetiko pri NVI do 25. dne tekočem v mesecu za pretekli mesec zbrane rezultate o plodnosti s komentarjem za celotno Republiko Slovenijo posreduje glavnemu uradu VURS, ta pa ministrstvu.
(8) Imetniki prašičev, ki redijo do pet samic oziroma imetniki drobnice, ki redijo do deset samic in izvajajo pripust in haremski pripust znotraj gospodarstva oziroma lokacije, niso dolžni poročati o izvedbi razmnoževanja v CRR.
(9) Osemenjevalno središče oziroma center je do 30. januarja tekočega leta za preteklo leto dolžan ministrstvu poslati zbrane podatke o pridobivanju in porabi semena ter zbrane rezultate o plodnosti po posameznih plemenjakih s komentarjem za Republiko Slovenijo.

Strokovno zootehniško in veterinarsko kontrolo nad izvajanjem ukrepov po tem pravilniku izvajajo organi, pristojni za zootehniko in veterinarstvo, NVI ter organizacije iz 84. člena ZŽiv, vsak v okviru pristojnosti, ki jih določajo predpisi in potrjeni rejski programi ter sprejeti in potrjeni programi dela, ki jih potrdi ministrstvo.

(1) Kmetijski inšpektorji izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo živinorejo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ukrepov po tem pravilniku v odobrenih osemenjevalnih središčih in centrih ter pri izvajalcih razmnoževanja najmanj dvakrat letno ne glede na način razmnoževanja, v vzrejališčih, testnih ter pripustnih postajah pa vsaj enkrat letno.
(2) Uradni veterinarji morajo v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo najmanj dvakrat letno opraviti nadzor dela osemenjevalnih središč in centrov, koncesionarjev, imetnikov živali s koncesijo in organizacij za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov ter najmanj enkrat letno opraviti nadzor dela pripustnih postaj.
(3) V osemenjevalnem središču ali centru se mora pri nadzoru pregledati pravilnost označitve semena, ažurnost obveznih evidenc in higienska ustreznost objektov, prostorov ter opreme za pridobivanje semena, predpisane s pravilnikom, ki ureja pogoje za odobritev in nadzor osemenjevalnih središč za pridobivanje, skladiščenje in promet z živalskim semenom.
(4) V okviru nadzora iz drugega odstavka tega člena opravijo uradni veterinarji vsaj enkrat letno nadzor v sodelovanju z NVI ob rednem izvajanju rutinskih in diagnostičnih preiskav, ki jih je treba opraviti pri vseh plemenjakih v odobrenem osemenjevalnem središču ali centru.
(5) Pri nadzoru izvajalcev osemenjevanja iz drugega odstavka tega člena morajo uradni veterinarji preveriti in pregledati zlasti:
– higiensko ustreznost opreme za osemenjevanje;
– nivo dušika v kontejnerju;
– predpisano zootehniško oziroma veterinarsko dokumentacijo za seme in o osemenjevanju (potrdila o osemenitvah in zootehniško spričevalo za promet s semenom domačih živali, potrdilo o oploditveni ustreznosti semena, veterinarsko potrdilo o opravljenih letnih rutinskih preiskavah plemenjakov);
– analizirati rezultate osemenjevanja ob prejetih mesečnih poročilih.
(6) Če se v okviru inšpekcijskega nadzora ugotovi nepravilnosti, kmetijski inšpektor oziroma uradni veterinar z odločbo naloži odpravo nepravilnosti in v skladu z zakoni, ki urejajo živinorejo in veterinarstvo, začasno, do odprave nepravilnosti, prepove opravljanje dejavnosti.

(1) Ministrstvo vzpostavi CRR domačih živali najkasneje do 30. junija 2008 za govedo ter do 30. junija 2010 za kopitarje, prašiče in drobnico.
(2) Ministrstvo vzpostavi sistem izdaje številk iz prvega odstavka 19. člena tega pravilnika preko CRR najkasneje do 30. novembra 2007.
(3) Izvajalci razmnoževanja morajo zagotoviti ažuren vnos podatkov po tem pravilniku v CRR z dnem, ko je vzpostavljen CRR za govedo oziroma z dnem, ko je vzpostavljen CRR za kopitarje, prašiče in drobnico.
(4) Organizacije iz 84. člena ZŽiv in Veterinarska zbornica Slovenije morajo uskladiti predpisane dokumente o razmnoževanju po tem pravilniku najkasneje do 31. decembra 2007, izvajalci razmnoževanja pa jih morajo v tem roku začeti uporabljati.
(5) Osemenjevalna središča in centri pripravijo skupno poročilo o vseh zalogah semena na dan uveljavitve tega pravilnika za lastne zaloge in zaloge pri koncesionarjih ter ga posredujejo ministrstvu do 31. julija 2008.
(6) Register izvajalcev osemenjevanja iz 25. člena tega pravilnika se vzpostavi najkasneje do 31. decembra 2007.
(7) Podatkovne zbirke za posamezne vrste živali morajo biti vzpostavljene v skladu s tem pravilnikom za govedo najkasneje do 30. junija 2009, za ostale vrste živali pa najkasneje do 30. junija 2011.
(8) Osemenjevalna središča, centri in priznane rejske organizacije morajo najkasneje do 31. decembra 2007 z aneksom k veljavni pogodbi urediti medsebojna razmerja in medsebojne obveznosti iz tega pravilnika.

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pogojih oploditvene sposobnosti semena domačih živali (Uradni list RS, št. 91/05).
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati določbe 11., 12. in 14. člena Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki niso veterinarski strokovni delavci, da lahko osemenjujejo živali (Uradni list RS, št. 30/99, 44/00, 33/01 – Zvet-1 in 18/02 – ZŽiv).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

                                                        PRILOGA 1

        MINIMALNI POGOJI ZA OPLODITVENO SPOSOBNOST SEMENA

   A) BIK
   a) Oploditvena sposobnost ejakulata za pripravo
osemenjevalnih doz in za uporabo pri pripustu:
   – volumen: 2 ml;
   – barva: slonokoščena, rumenkasta, mlečna;
   – konzistenca: kot mleko;
   – vonj: vrstnospecifičen;
   – progresivna gibljivost semenčic: 65%;

   – valovanje: dobro;lijona semenčic v mm3;
   – pH: 6,5 do 7,0;
   – delež morfološko spremenjenih semenčic: do 20%;
   – skupno število bakterij do 5000 CFU/ml.
   b) oploditvena sposobnost razredčenega semena:
   – progresivna gibljivost semenčic: vsaj 70%;
   – delež morfološko spremenjenih semenčic: do 20%;
   – število progresivno gibljivih in morfološko normalnih
semenčic v dozi svežega semena: vsaj 5 milijonov;
   – skupno število bakterij do 500 CFU/ml.

   c) oploditvena sposobnost semena po odtajanju:
   – progresivna gibljivost semenčic: vsaj 50%;
   – delež morfološko spremenjenih semenčic: do 30%;
   – progresivna gibljivost po rezistenčnem testu: vsaj 40%;
   – število progresivno gibljivih in morfološko normalnih
semenčic v dozi po odtajanju: vsaj 10 milijonov;
   – skupno število bakterij: do 500 CFU/ml.

   B) MERJASEC
   a) Oploditvena sposobnost ejakulata za pripravo
osemenjevalnih doz in za uporabo pri pripustu:
   – volumen: 100 ml;
   – barva: mlečno bela;
   – konzistenca: kot mleko;
   – vonj: vrstnospecifičen;
   – progresivna gibljivost semenčic: vsaj 60%;
   – odstopanje v gibljivosti: 10 do 20%;
   – delež mrtvih semenčic: do 20%;

   – delež patološko spremenjenih semenčic: do 20%;
   – gostota: 0,1 milijona semenčic v mm3;
   – pH: 7,2 do 7,4.
   b) oploditvena sposobnost razredčenega semena:
   – progresivna gibljivost semenčic: vsaj 60%;
   – število progresivno gibljivih in morfološko normalnih
semenčic v dozi za osemenitev: 3 milijarde;
   c) oploditvena sposobnost semena po odtajanju:
   – volumen: 50 ml;
   – število progresivno gibljivih in morfološko normalnih
semenčic v dozi za osemenitev: 3 milijarde.

   C) ŽREBEC
   a) Oploditvena sposobnost ejakulata za pripravo
osemenjevalnih doz in za uporabo pri pripustu:
   – volumen: 50 ml;
   – volumen brez sluzi: vsaj 25 ml;
   – barva: sivobela;
   – konzistenca: vrstnospecifična;

   – vonj: vrstnospecifičen;
   – pH: 7,3 do 7,8;
   – progresivna gibljivost semenčic: vsaj 60% (odvisno od
paritvene sezone in starosti plemenjaka);
   – odstopanja v gibanju: 10 do 20%;
   – delež mrtvih semenčic: do 25%;
   – gostota: 0,1 milijona semenčic v mm3;
   – delež patoloških semenčic: do 30% (odvisno od paritvene
sezone in starosti plemenjaka);
   – skupno število semenčic v ejakulatu: vsaj 2 milijardi, od
tega vsaj 1 milijarda progresivno gibljivih.
   b) oploditvena sposobnost razredčenega semena:
   – progresivna gibljivost semenčic: vsaj 60%;
   – število progresivno gibljivih in morfološko normalnih
semenčic v dozi za osemenitev: vsaj 500 milijonov.
   c) oploditvena sposobnost semena po odtajanju:
   – progresivna gibljivost semenčic: vsaj 40%;
   – število progresivno gibljivih in morfološko normalnih
semenčic v dozi za osemenitev: vsaj 500 milijonov.

   D) OVEN IN KOZEL

   a) Oploditvena sposobnost ejakulata za pripravo
osemenjevalnih doz in za uporabo pri pripustu:
   – volumen: 0,5 ml;
   – barva: slonokoščena;
   – konzistenca: kot smetana;
   – vonj: vrstnospecifičen;
   – pH: 6,0 do 7,0;
   – valovanje: dobro;
   – progresivna gibljivost semenčic: do 70% (odvisno od
paritvene sezone in starosti plemenjaka);
   – odstopanja v gibljivosti: 10 do 20%;
   – delež mrtvih semenčic: do 20%;
   – gostota: 1 milijon semenčic v mm3;
   – delež patoloških semenčic: do 20%.
   b) oploditvena sposobnost razredčenega semena:
   – progresivna gibljivost semenčic: vsaj 70%;
   – število progresivno gibljivih semenčic v dozi za
osemenitev: 70 do 100 milijonov.
   c) oploditvena sposobnost semena po odtajanju:

   – število progresivno gibljivih semenčic v dozi za osemenitev
200 milijonov.
   Minimalni pogoji za oploditveno sposobnost semena lahko tudi
odstopajo od predpisanih vrednosti v primerih, da gre za pripravo
semena v poskusne namene ali uvajanje novih tehnik osemenjevanja
(globoko intrauterino osemenjevanje). V tem primeru mora biti na
dozah semena posebna oznaka z navedbo, da gre za poizkus ali za
uvajanje novih tehnik.