Na podlagi 23. in 72. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek, 58/03 – ZZK-1), 18. in 96. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) ter Programa priprave občinskega lokacijskega načrta območja Pl 8 – Planina vzhod (Uradni list RS, št. 88/05) je Svet Mestne občine Kranj na svoji 38 seji dne 20. 9. 2006 sprejel

S tem odlokom se, v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 76/03 in 23/04) sprejme občinski lokacijski načrt območja Pl 8 – Planina vzhod (v nadaljnjem besedilu lokacijski načrt), ki ga je izdelalo podjetje RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA d.o.o., Ljubljanska c. 76, 1 230 Domžale, št. projekta 10/2006, z datumom september 2006.

Lokacijski načrt vsebuje:
A. Besedilo, ki obsega:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom;
– ureditveno območje lokacijskega načrta;
– umestitev načrtovane ureditve v prostor;
– lokacijske pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
– zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture;
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjevanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin;
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– načrt parcelacije;
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta;
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta.
B. Kartografski del, ki obsega:
1. NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA:

1.1 Izsek iz kartografskega dela                     M 1:5000
dolgoročnega plana
1.2 Lega prostorske ureditve v širšem                M 1:2000
območju (ortofoto)
1.3 Katastrski načrt                                 M 1:1000
2. NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z
NAČRTOM PARCELACIJE:
2.1 Ureditveno območje s prikazom                    M 1:1000
površin namenjenih nemoteni rabi
trajnih objektov in površin potrebnih
za ureditve v času gradnje
2.2 Ureditveno območje s prikazom                    M 1:2000
skupnega vplivnega območja
pričakovanih vplivov na okolico
2.3 Ureditveno območje s prikazom meje               M 1:2000
in lege v širšem območju
2.4 Načrt parcelacije                                M 1:1000
3. NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE
V PROSTOR:
3.1 Razmestitev obstoječih in                        M 1:2000
predvidenih dejavnosti
3.2 Razporeditev javnih in drugih                    M 1:2000
skupnih površin
3.3 Lega objektov na zemljiščih-                     M 1:1000
usmeritve za projektiranje
3.4 Lega objektov na zemljišču z                     M 1:1000
regulacijski elementi
3.5 Vplivi načrtovane ureditve na                    M 1:2000
urbane in krajinske strukture in
povezave s sosednjimi območji
3.6 Zasnova prometne ureditve                        M 1:1000
3.7 Zasnova projektnih rešitev                       M 1:1000
energetske, komunalne infrastrukture
in priključevanje na primarno
gospodarsko infrastrukturo
3.8 Rešitve in ukrepi za varstvo                     M 1:2000
okolja, obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami
3.9 Etapnost izvedbe                                 M 1:2000

Lokacijski načrt določa merila in pogoje za prostorske ureditve in gradnjo nove soseske. V območju je predvidena gradnja več stanovanjskih stavb s spremljajočimi centralnimi (trgovskimi, športno-rekreacijskimi in kulturnimi) dejavnostmi, ki služijo celotni Planini in tudi širšemu gravitacijskemu zaledju.
Na vzhodu je območje omejeno z vzhodno mestno obvoznico (regionalna cesta R1 – 210 Zgornje Jezersko-Preddvor–Kranj–Škofja loka), na severu z načrtovano vzhodno mestno vpadnico, ki bo preko naselja Planina in novega mostu čez Kokro povezovala mestno središče z vzhodno obvoznico. Na jugu območje zaključuje parkovni gozd ob pokopališču, na zahodu pa obstoječa stanovanjska pozidava ter novozgrajeno parkirišče ob njej.

Ureditveno območje lokacijskega načrta se po urbanistični zasnovi mesta Kranja nahaja v prostorski enoti PL CS 3.
Območje obsega zemljišča ali dele zemljišč parcelnih št.:
395/1, 396, 397, 398, 399, 400, 413/1, 414, 416, 417/1, 418/1, 419, 420, 421/1, 540/1, 412/2-cesta, 543/4 ter 547/3 – cesta in zemljišča za vzhodno mestno vpadnico parc. št. 207/2-del, 421/2, 422/1, 423/2, 424/5, 435/4, 547/2, 422/2-del,430/2, 435/4, 413/2-del, 540/2, 547/4, 412/3, vse k.o. Klanec.
Površina območja je cca 7 ha.
V ureditveno območje spadajo tudi infrastrukturni objekti in naprave, ki so potrebni za nemoteno rabo območja in deli parcel, ki so potrebni za prometno napajanje območja parc: št.: 539/3, 543/3, 539/2 in 401 k.o. Klanec ter 364/2 in 364/3 k.o. Čirče.

Načrtovana prostorska ureditev je del obsežnega kompleksa stanovanjskih, poslovno – trgovskih in ostalih spremljajočih dejavnosti vzhodnega dela mesta Kranja. S svojo lego na priključku načrtovane vzhodne mestne vpadnice na obstoječo vzhodno obvoznico predstavlja vzhodni del območja poudarjen vstop v območje mesta Kranja, čemur se prilagaja tudi masa objekta ob križišču obeh mestnih cest. Načrtovana vzhodna mestna vpadnica, ki poteka po severnem robu območja lokacijskega načrta se preko območja obstoječe pozidave na Planini navezuje na center mesta, tej vlogi mestne ceste je podrejen tudi javni program ob cesti. Na vzhodni strani območja je obstoječa vzhodna obvoznica – regionalna cesta R1- 210, ki predstavlja tudi dolgoročno mejo poselitvenega območja mesta. Na južni strani se ohranja parkovni gozd, ki območje ločuje od kompleksa obstoječega pokopališča, na zahodni strani pa se območje navezuje na obstoječo stanovanjsko gradnjo.
V sklopu lokacijskega načrta je predvidena izgradnja vzhodne mestne vpadnice. Vsa ostala potrebna prometna in druga javna gospodarska infrastruktura bo navezana na obstoječe komunalne vode in obodno cestno omrežje, ki omejuje območje lokacijskega načrta.
Območje s svojim programom in prostorsko zasnovo dopolnjuje in zaokroža obstoječo mestno strukturo na vzhodnem robu mesta.

Javni del programa je načrtovan ob obeh mestnih prometnicah na severovzhodnem delu območja. Stanovanjski program je načrtovan na zahodnem delu območja.
Glavni vstop v del območja, ki je namenjen centralnim dejavnostim je načrtovan preko krožišča na novi mestni vpadnici, vhod v stanovanjski del pa iz Ceste Jaka Platiše. Preko območja je načrtovana peš pot, ki bo navezana na obstoječi podhod pod cesto Jaka Platiše. Obstoječa peš pot na južni strani območja se ohrani in uredi, ob njej se uredijo površine ob obstoječem spominskem obeležju.
Območje se znotraj lokacijskega načrta deli na štiri funkcionalne celote: FC C1, FC C2, FC S1 in FC I1.
V območju FC C1 je ob križišču vzhodne mestne vpadnice in vzhodne obvoznice lociran osrednji objekt »A« s trgovskim in gostinskim programom ter površinami namenjenimi rekreaciji, kulturi in zabavi.
Objekt sestavljajo tri med seboj zamaknjene enote pri čemer je v pritličju osrednji vhodni del tlorisnih dimenzij 45 x 90 m, vzhodni trakt 5o x 75 – 95 m ter zahodni trakt 60 x 100 m.
Na nivoju kleti so odprta parkirišča ter servisni prostori in vhodi. V pritličju so trgovine, lokali in servisni prostori. V nadstropju so prostori namenjeni kulturi (kinodvorane, večnamenska dvorana), zabavi (diskoteka, bowling, biljard, igralni avtomati, otroško igrišče) in gostinstvu – restavraciji ter dodatni trgovski ponudbi. Ob objektu so parkirne površine, vstopne ploščadi ter površine namenjene servisu in dostavi.
V območju FC C2 je ob vzhodni mestni vpadnici lociran trgovsko – poslovni objekt »B« tlorisnih dimenzij 35 x 75 m s parkirišči in pomožnimi prostori v kletni etaži ter trgovskimi in poslovnimi površinami v pritličju in nadstropju, dopustna je tudi izraba površin za stanovanja. Ob objektu so parkirne površine, vstopne ploščadi in servisne površine.
Območje FC S1 je namenjeno stanovanjem, znotraj se deli na dve podobmočji na obeh straneh vstopne ceste, ki je speljana iz ceste Jaka Platiše. Predvidenih je 7 več stanovanjskihi stavb tlorisnih dimenzij 15 x 35 m z več vhodi v objekt. Višinski gabarit objektov je pritličje, 3 nadstropja in mansarda z možnostjo izrabe celotnega gabarita – kot duplex stanovanja. V mansardah so predvidena dvo ali več sobna stanovanja.
Parkiranje za stanovalce je načrtovano v podzemnih garažah, v nivoju je predvideno parkiranje za obiskovalce.
Med stanovanjskimi objekti in parkovnim gozdom je predvidena ureditev otroškega igrišča.
Območje FC I1 predstavlja območje načrtovane prometne infrastrukture in je namenjeno gradnji vzhodne mestne vpadnice, ki poteka od vzhodne mestne obvoznice po severnem robu območja do ceste Jaka Platiše ter povezave na obstoječe cestno omrežje.
Soseska na jugu meji na območje obstoječega gozda, ki se ohrani in ureja kot parkovni gozd z ureditvijo poti in v naravi predstavlja tampon proti obstoječemu pokopališču (območje FCG1).

Območje FC C1 je namenjeno centralnim dejavnostim: trgovina, storitve, poslovni prostori, gostinstvo, kultura, šport in rekreacija.
V območju FC C2 je poleg dejavnosti iz prvega odstavka tega člena dovoljena tudi delna izraba za stanovanja oziroma druge vrste nastanitvenih zmogljivosti pod pogojem, da se zagotovijo ločeni vhodi in ločena parkirna mesta za poslovni in stanovanjski del.
V območju FC S1 je dovoljena stanovanjska dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi, katere je možno izvajati v okviru stanovanja. V pritličju je dopustna tudi poslovna dejavnost pod pogojem, da je možno zagotoviti ločene vhode v poslovne prostore.
V območju FC I1 je dovoljena gradnja vseh vrst prometnic, gradnja komunalne infrastrukture, ureditev zelenih površin in postavitev urbane opreme.
V območju FC G1 je dovoljena ureditev parkovnih površin s peš potmi in postavitev zgodovinskih obeležij ter potek povezovalnih tras komunalne infrastrukture.

Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– gradnja novih stavb,
– gradnje prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi,
– gradnje pomožnih objektov za skupne potrebe (postavitev urbane opreme, ureditev trgov, parkirišč in zasaditev),
– postavitve začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi in prireditvam,
– nadkritje parkirnih prostorov z enotno oblikovanimi nadstrešnicami.
Gradnja in postavitev objektov za individualne potrebe ni dovoljena.

Trgovsko zabaviščni objekt »A«, preko načrtovane vzhodne mestne vpadnice, gabaritno poudarja vstopno točko v mesto. S svojo členjenostjo se prilagaja značilni liniji gozdnega robu na njegovi južni strani, s čemer se zmehča fasadna linija objekta. S členjenostjo vertikalnega in horizontalnega gabarita mehča velikost gabarita, ki mora s svojo maso poudarjati vstopno točko v mesto ter hkrati graditi odnos do mase gozda na jugu ter vizualne podobe Šmarjetne gore v ozadju.
Trgovsko poslovni objekt »B» oblikuje ulico – južni rob bodoče mestne avenije, ki se bo izoblikovala ob vzhodni mestni vpadnici in je zato izrazito vzdolžno zasnovan, s svojim višinskim gabaritom P + 1 pa le usmerja in ne zastira pogledov na obstoječo mestno strukturo.
Stanovanjski objekti »S« so zasnovani kot samostojne lamele locirane v smeri SZ – JV pravokotno na obstoječo cesto Jaka Platiše. Objekti so locirani na ploščadih, pod katerimi so parkirna mesta – garaže, med njimi pa so zelene površine. Skupno število stanovanj je 150–180.

Trgovsko zabaviščni objekt »A«:
– tlorisna zasnova objekta je členjena. Stavba ima centralni vhodni del in dva stranska trakta z do 15 000 m2 zazidane površine;
– višinski gabarit je klet, pritličje in nadstropje, možna je izraba medetaž;
– streha je ravna in višinsko razgibana z minimalnim naklonom, tako da je z najvišjim delom obrnjena vzdolž regionalne ceste R1-210;
– jugovzhodna stranica je pogojena z linijo varovalnega pasu obstoječe regionalne ceste R1-210. Severovzhodna stranica je členjena in ima poudarjen vhodni del z nadkritim osrednjim vhodom. Ob jugozahodni stranici se lahko izvedejo servisni dostopi prekriti z nadstrešnicami ali konzolnimi deli objektov;
– nadstreški in požarna stopnišča ter dvigalni in instalacijski jaški so lahko izmaknjeni iz linije glavne fasade (tudi preko gradbene meje).
Trgovsko poslovni objekt »B«:
– objekt ima podolgovato tlorisno zasnovo z do 3 000 m2 zazidane površine;
– višinski gabarit je klet, pritličje in nadstropje, možna je izraba medetaž;
– streha je ravna z minimalnim naklonom;
– severozahodna stranica je pogojena z gradbeno linijo varovalnega pasu obstoječega visoko napetostnega daljnovoda, severovzhodna fasada pa z gradbeno linijo, ki sledi novi mestni vpadnici. Severovzhodna stranica ima lahko poudarjenega enega ali več vhodov, pri oblikovanju je potrebno poudariti ulično zasnovo objekta;
– osrednji oblikovni arhitekturni poudarek so poudarjeni vhodi ob severovzhodni in jugovzhodni fasadi;
– nadstreški in požarna stopnišča ter dvigalni in instalacijski jaški so lahko izmaknjeni iz linije glavne fasade (tudi preko gradbene linije).
Stanovanjski objekti »S«:
– stavbe imajo podolgovate tlorisne zasnove, deli stavb so lahko (v horizontalni smeri) delno umaknjeni iz osnovne linije tlorisnega gabarita;
– višinski gabarit je K+P+3+M z možnostjo ureditve duplex stanovanj v mansardi;
– strehe stavb so lahko ravne ali enokapnice z manjšim naklonom, možno je odpiranje strešin s pultnimi frčadami;
– fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v svetlih pastelnih barvah; dovoljene so obloge iz umetnega kamna, lesa, ne refleksnega stekla, pločevine, opeke ali keramike;
– ravni deli streh-terase so lahko skriti za strešnimi venci;
– balkonske ograje so lahko lesene ali kovinske.
Pomožni objekti kolektivne rabe:
– oblikovanje pomožnih objektov za skupne potrebe (postavitev urbane opreme, nadkritje zunanjih parkirišč) mora biti poenoteno za celotno območje posamezne funkcionalne celote;
– otroško igrišče se lahko ogradi.

Lega objektov in javnih površin je prikazana na načrtu št. 3.3 (Lega objektov na zemljiščih) in načrtu št. 3.4 (Lega objektov na zemljiščih z regulacijskimi elementi).
Lege stavb so določene s fiksno točko, gradbeno linijo, ki je obvezna, in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost. Kote pritličij so določene z višinskimi kotami v toleranci +- 0.30 m glede na konfiguracijo terena.

Tlakovane in zelene površine nad garažami naj bodo opremljene z urbano opremo (klopi, pergole, plastike). Površine so lahko višinsko razgibane, izhodi in dostopi morajo biti na koti okoliške ureditve oziroma vhodov v objekte (brez arhitektonskih ovir).
Skupne odprte parkovne površine morajo biti dostopne vsem. Prečkajo jih tlakovane pešpoti (tlakovci, pesek, kamen, les, opeka), lahko so opremljene z igrali.
Območje, ki je namenjeno stanovanjski gradnji in območje otroškega igrišča se od ostalih območij loči z zasaditvijo. Za zasaditev je predviden drevored nižje drevesne vrste ali živa meja, ki je prekinjena za peš in kolesarske prehode.
Vsi dostopi do objektov, primarne peš poti in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir. Višinske terenske razlike se morajo premoščati s travnimi brežinami ali tlakovanimi rampami z naklonom najmanj 1:2. Gradnja škarp in ograj, razen okoli otroškega igrišča in atrijev pri pritličnih stanovanjih, ni dovoljena.
Po končani gradnji je potrebno odstraniti gradbene provizorije. Odvečni gradbeni in izkopani material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter okolico primerno urediti.

Dovoljeni faktor zazidanosti gradbenih parcel (FZ) ni predpisan.

Velikost in oblika gradbenih parcel ter javnih površin je razvidna iz načrta št. 2.4 (Načrt parcelacije) in načrta št. 3.4 (Lega objektov na zemljišču z regulacijski elementi).

Načrtovana komunalna oprema obsega: ceste in druge prometne površine, dovoze, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, meteorno in fekalno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, plin, telefon in kabelsko kanalizacijo.
Načrtovane rešitve s potekom prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture so razvidne iz načrta št. 3.6 (Zasnova prometne ureditve) in načrta št. 3.7 (Zasnova projektnih rešitev energetske in komunalne infrastrukture).
Primarno in sekundarno komunalno omrežje mora načeloma potekati pod javnimi površinami v kabelski podzemni izvedbi, v ali ob cestnem telesu tako, da bo nanj možno neposredno priključevanje posameznih objektov. Komunalne naprave na območju funkcionalne celote namenjene stanovanjski gradnji lahko potekajo, če so ustrezno zaščitene, tudi v podzemnih garažah.
Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na javno cesto, električno in plinovodno oziroma toplovodno omrežje, vodovod, meteorno in fekalno kanalizacijo ter telekomunikacijsko omrežje.
1. Ceste in druge prometne površine
1.1. Ceste
Nova vzhodna mestna vpadnica se bo preko trokrakega semaforiziranega križišča navezovala na obstoječo regionalno cesto R1-210 (vzhodno mestno obvoznico). Pri kasnejši ureditvi regionalne ceste v štiri pasovno cesto se križanje cest izvede v obliki krožišča.
Na vzhodno mestno vpadnico se s krožiščem navezuje napajalna cesta »N», ki napaja trgovsko poslovno območje (funkcionalne celote FC C1 in FC C2)in preko ceste »S« tudi stanovanjsko območje (FC S1). Vzhodno mestno vpadnico sestavljajo dva vozna pasova, zelenica in kolesarska steza na severni strani ter zelenica in kolesarska steza ter pločnik na južni strani. Napajalno cesto »N« v delu trgovsko poslovnega območja sestavljajo vozišče z dvema voznima pasovoma in obojestranski pločnik, v delu servisnega območja pa je predviden enostranski pločnik. Iz servisnega območja se napajalna cesta na regionalno cesto navezuje po sistemu desno – desno.
Dostopna cesta v funkcionalno celoto namenjeno stanovanjski gradnji – cesta »S« ima vozišče z dvema voznima pasovoma ter obojestranskima pločnikoma, pri čemer je južni pločnik urejen kot pešpot, ki vodi iz podhoda pod cesto Jaka Platiše proti nakupovalnemu centru na eni in proti gozdu in kmetijskim površinam na drugi strani.

–     Prečni prerez vzhodne mestne vpadnice:
      Vozišče                            2 x 3,50 m = 7,00 m
      kolesarska steza                   2 x 1,50 m = 3,00 m
      hodnik za pešce                    1 x 2,00 m = 2,00 m
      Zelenica                           2 x 1,50 m = 3,00 m
                                         1 x 2,00 m = 2,00 m
      bankina                            1 x 1,00 m = 1,00 m
------------------------------------------------------------
      skupaj cestišče                              = 18,00 m
 
–     Prečni prerez ceste »N« – območje dostopov v trgovske
      objekte:
      Vozišče                            2 x 3,50 m = 7,00 m
      hodnik za pešce                    2 x 2,00 m = 4,00 m
      zelenica                           1 x 2,00 m = 2,00 m
------------------------------------------------------------
      skupaj cestišče                              = 13,00 m
 
–     Prečni prerez ceste »N« – območje servisne ceste:
      Vozišče                            2 x 3,50 m = 7,00 m
      hodnik za pešce                    1 x 1,50 m = 1,50 m
      zelenica                           2 x 2,00 m = 4,00 m
------------------------------------------------------------
      skupaj cestišče                              = 12,50 m
 
–     Prečni prerez ceste
      »S«:
      Vozišče                            2 x 3,00 m = 6,00 m
      hodnik za pešce                    1 x 1,50 m = 1,50 m
                                         1 x 2,50 m = 2,50 m
------------------------------------------------------------
      skupaj cestišče                              = 10,00 m
 
      vozišče (za                        2 x 3,00 m = 6,00 m
      intervencijo)
      pločnik                            2 x 1,50 m = 3,00 m
------------------------------------------------------------
      skupaj cestišče                               = 8,00 m

Odvodnjavanje cest je urejeno preko požiralnikov s peskolovci v meteorno kanalizacijo, ki se preko lovilcev bencina in olj spelje v lokalne ponikovalnice ali v sistem javne meteorne kanalizacije.
1.2. Križišča
V območju urejanja se izvede novo semaforizirano križišče na obstoječi regionalni cesti R1-210, s tremi priključnimi kraki. Križišče mora vključevati pasove za leve zavijalce. Pri kasnejši dograditvi regionalne ceste v štiri pasovno cesto naj se križišče spremeni v krožišče.
Na novi mestni vpadnici je načrtovan priključek ceste »N« v malem trokrakem krožnem križišču z zunanjim premerom 30 m.
Na cesti Jaka Platiše se izvede novo trokrako križišče za priključek ceste »S«, po načelu desno-desno, ki istočasno prevzame tudi vlogo dostopne ceste na obstoječe parkirišče. Na severni strani se obstoječe parkirišče navezuje preko uvoza po načelu desno- desno iz nove vzhodne mestne vpadnice.
1.3. Kolesarske steze
Kolesarski promet je predviden po novi kolesarski stezi ob vzhodni mestni vpadnici od križišča s cesto Jaka Platiše do obstoječe kolesarske steze ob regionalni cesti R1-210.
1.4. Pešpoti
Peš promet je v območju predviden na posebnih površinah, ki bodo od vozišča ločene z dvignjenim robnikom.
Hodniki za pešce so projektirani ob vseh cestah. Preko območja je načrtovana ureditev peš poti širine 2,50 m od obstoječega podhoda pod cesto Jaka Platiše do trgovskih objektov in ob parkovnem gozdu proti kmetijskim površinam.
1.5. Zunanje parkirne površine
Nova parkirna mesta so predvidena:
– ob trgovsko-poslovnih objektih:
• ob objektu A 350–400 PM,
• ob objektu B 60–90 PM,
– ob stanovanjskih objektih 40–50 PM.
Površine so tlakovane-asfaltirane, osvetljene z javno razsvetljavo, opremljene s hidrantnim omrežjem in ozelenjene z grmovnicami oziroma drevjem.
1.6. Notranje – kletne parkirne površine
Parkirna mesta so predvidena:
– v nivoju kleti objekta A 330–360 PM,
– v nivoju kleti objekta B do 60 PM,
– v garaži pod stanovanjskimi objekti 300–360 PM.
2. Oskrba z vodo – vodovod
Vodovodno omrežje je načrtovano krožno. Priključek je načrtovan v jašku ob podhodu pod cesto Jaka Platiše, kjer se novo omrežje priključi na obstoječi vodovod dim 150 mm z zagotovljenim tlakom 4 bare.
Za ustrezno preskrbo z vodo se predvidi tudi dovodni vod iz napajalnega vodovoda DN 300. Primarni vod poteka preko Delavskega mostu v smeri proti Čirčam. S to povezavo bo zagotovljeno dvostransko napajanje predmetnega območja. Območje Planina vzhod se tako z vodovodom ob regionalni cesti poveže z območjem Planina jug, ki bo priključeno na omenjeni primarni vodovod DN 300.
Vodovodno omrežje je predvideno iz cevi nodularne litine. Na vozliščih vodovoda morajo biti zgrajeni ustrezni betonski jaški, opremljeni z zapirači v vse smeri transporta vode.
3. Oskrba z vodo – hidrantno omrežje
Za vse več stanovanjske stavbe ter objekte s poslovno in trgovsko dejavnostjo in na površinah, ki so namenjene parkiranju je načrtovano hidrantno vodovodno omrežje dimenzij DN 100 mm. Razdalja med posameznimi hidrantnimi priključki je od 80 do 150 m.
4. Odvajanje odpadnih voda – komunalna odpadna kanalizacija
V območju lokacijskega načrta je predviden ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in meteorne vode.
Za odvod komunalno odpadnih vod je ob cesti »N« potrebno zgraditi nov fekalni kanal, ki se priključi na javno kanalizacijsko omrežje ob regionalni cesti in sicer v fekalni kanal št. 841.
5. Odvajanje odpadnih voda – meteorna kanalizacija
Cestne meteorne vode morajo biti preko lovilcev bencina in olj speljane v lokalne ponikovalnice ali v sistem javne meteorne kanalizacije. Meteorne vode s strešin objektov se vodi v ponikovalnice. Meteorne vode s parkirišč in ostalih utrjenih površin se vodi preko lovilcev olj prav tako v ponikovalnice.
6. Oskrba z električno energijo
Načrtovano je vzankanje v kablovod K 1399 RTP Primskovo – DV Hrastje. Novi transformatorski postaji sta načrtovani v sklopu trgovsko-zabaviščnega objekta A ter ob vhodu v stanovanjski del območja. Znotraj posameznih enot trgovskih objektov in po garaži pod stanovanjskimi objekti se izvedejo NN priključki do posameznih odvzemnih mest.
7. Javna razsvetljava
Javna razsvetljava je načrtovana ob novo načrtovanih cestah in zunanjih parkirnih površinah ter ob peš poti. Omrežje bo položeno v kabelsko kanalizacijo. Napajanje se izvede preko prižigališča, ki se navezuje na transformatorske postaje v območju urejanja.
8. Plinovodno omrežje
Za nove objekte je predvidena priključitev na plinovodno omrežje široke potrošnje, ki omogoča celotno toplotno oskrbo za potrebe ogrevanja, pripravo tople sanitarne vode in kuhanje. Območje se na obstoječe plinovodno omrežje priključi na jugu kompleksa.
9. Telekomunikacijsko omrežje
Znotraj lokacijskega načrta se predvideva izgradnja kabelske kanalizacije, ki bo omogočala povezavo objektov z obstoječimi TK kabli najsodobnejših tehnologij. Celotna predvidena ureditev se bo navezovala na obstoječo kabelsko kanalizacijo, ki poteka ob cesti Jaka Platiše.
10. Ravnanje z odpadki
Za zbiranje odpadkov so predvidene tipske posode v objektih ali na tlakovanih površinah, ki so prometno dostopne.
Nevarne odpadke iz gospodinjstev in morebitnih storitvenih dejavnosti je potrebno zbirati in oddajati pooblaščenemu zbiralcu.
Zbirna in prevzemna mesta za posode za odpadke so ob cestah N in S.

1. Varstvo okolja
Pri načrtovanju, gradnji in uporabi objektov in naprav je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje.
Vplivi na okolje v času gradnje bodo časovno omejeni in se bodo pojavljali med dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja, med izgradnjo osnovne cestne mreže, gradnjo sekundarnega komunalnega omrežja ter v času gradnje objektov.
Območje urejanja sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, razen pasu v širini 25 m od regionalne ceste R1-210, ki sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom.
2. Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. Z lokacijskim načrtom je predvidena ohranitev obstoječega parkovnega gozda na južnem robu območja.
3. Varstvo kulturne dediščine
V območju se po podatkih Zavoda za varstvo kulturne dediščine nahaja enota EŠD – predlog 400821 – grobišče povojnih žrtev na Planini.
Na osnovi opravljenih sondažnih izkopavanj je bilo ugotovljeno, da se v raziskovanem območju, znotraj območja lokacijskega načrta, grobišča ne nahajajo. Pri izvedbi vseh zemeljskih del mora investitor zagotoviti stalen arheološki nadzor, ki bo v primeru arheoloških najdb prerasel v zaščitna arheološka izkopavanja.
Predvideno je zavarovanje obstoječega spominskega obeležja južno od območja urejanja.
4. Varstvo gozdov
Z lokacijskim načrtom je predvidena ohranitev obstoječega parkovnega gozda (Pl GRL). Severni in južni rob gozdnega otoka, ki leži jugovzhodno od območja lokacijskega načrta je potrebno ohraniti v sedanji obliki.

V obravnavanem območju se mora, glede na potresno ogroženost, pri izdelavi projektno tehnične dokumentacije ter pri gradnji objektov in stavb predvideti ojačitve prve plošče in zagotoviti potresno varno gradnjo v skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
V območju lokacijskega načrta je predvideno vodovodno omrežje, ki bo zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode ter načrtovano hidrantno omrežje. Zagotoviti je potrebno dostop za interventna vozila in zagotoviti obračališča na slepih odsekih dovoznih poti.

Parcelacija se izvede po načrtu št. 2.4 (Načrt parcelacije). Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej gradbenih parcel in objektov v naravo. Gradbene parcele so določene z lomnimi točkami, ki so v Gauss-Krugerjevem sistemu.

Gradnje in prostorske ureditve se bodo izvajale v fazah:
– prva faza obsega graditev primarnega prometnega in infrastrukturnega omrežja, ki je potrebno za gradnjo skupne komunalne infrastrukture območja,
– druga faza obsega gradnjo posameznih objektov, ki se lahko gradijo istočasno ali pa po posameznih funkcionalnih sklopih.

Pri načrtovanju vseh objektov v območju urejanja je potrebno zagotoviti neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam, pogoje za varčevanje z energijo, varnost pred požari in hrupom.
Pri načrtovanju objektov katerih dejavnosti so pod zdravstvenim nadzorom je potrebno upoštevati pravilnik o higiensko in sanitarno-tehničnih pogojih, pravilnik o higieni živil in pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode.
Za vse stavbe v območju urejanja je k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri načrtovanju stavb je k idejnim projektom oziroma k PGD potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje oziroma kulturno varstvena soglasja.
Za vse posege na območju državne ceste in v njenem varovalnem pasu, je pred izdajo gradbenega dovoljenja k projektni dokumentaciji (PGD) potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste.
Širine in radiji cestnih priključkov ter elementi državne ceste morajo biti prilagojeni potrebam merodajnih vozil oziroma prometa. Cestni priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča ceste, na katero se priključujejo. Območje križišč in njihova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnih priključkov in na državni cesti (izračunani preglednostni trikotniki). Investitor je dolžan območje cestnih priključkov oziroma križišč z državno cesto opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške ter jo redno vzdrževati. Meteorna in druga voda s parcel in priključkov ne sme pritekati na državno cesto ali na njej zastajati.
Za infrastrukturne objekte in naprave iz tretjega odstavka 4. člena tega odloka se smernice in mnenja podana k lokacijskemu načrtu, štejejo za projektne pogoje in soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte na območju lokacijskega načrta je ustrezna ureditev državne ceste in križišč na njej.

Pri projektiranju stanovanjskih objektov je zaželeno več vhodov-stopnišč na posamezno enoto, direktna povezava objekta s podzemno garažo in ločitev eventuelne poslovne ter stanovanjske dejavnosti v objektu (ločeni vhodi).

Odstopanja pri funkciji objektov:
– v objektih so možne tudi druge dejavnosti v okviru predvidene namembnosti območja, v kolikor je njihov vpliv na okolje manjši ali enak predvidenim vplivom s predvidenimi dejavnostmi.
Odstopanja pri legi in velikosti objektov:
– toleranca pri določanju fiksnih točk za zakoličbo objektov je +/-0.50m.
Tlorisni gabariti:
– dopustna so vsa odstopanja tlorisnih dimenzij objektov navzdol. Odstopanje navzgor lahko presega predvidene gabarite do 10%, vendar največ do okvira gradbenih mej. Ob upoštevanju navedenih pogojev je znotraj gradbenih mej možno členjenje posameznih objektov. Navedena odstopanja so možna ob pogoju, da so zagotovljeni ustrezni minimalni odmiki in da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na dejavnost v objektu,
– v okviru dopustnih odstopanj so možni tudi arhitekturni poudarki in izmiki izven fasadne linije do globine 1.00 m.
Višinski gabariti:
– maksimalni dovoljeni višinski gabarit objektov je določen z etažnostjo.
Odstopanja pri izgradnji komunalne infrastrukture:
– dopustne so prilagoditve tras posameznih komunalnih naprav in priključnih mest, če je zagotovljena ohranitev oziroma izboljšanje funkcije ter pridobljeno soglasje lastnikov zemljišč in nosilcev urejanja prostora, ob upoštevanju pogoja, da spremembe bistveno ne spreminjajo načrtovanih rešitev lokacijskega načrta in ne poslabšujejo okoljevarstvenih pogojev.

Med občino in investitorjem posamezne prostorske ureditve v območju lokacijskega načrta je predvidena sklenitev urbanistične pogodbe za celovito prometno in infrastrukturno ureditev območja.

Lokacijski načrt preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost načrta ugotovi Svet Mestne občine Kranj z odlokom. Po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta se območje ureja s prostorskim redom občine.

Lokacijski načrt ima naslednje priloge:
1. povzetek za javnost,
2. izvleček iz strateškega akta,
3. obrazložitev in utemeljitev,
4. strokovne podlage:
4.1. zasnova ureditve prometnega omrežja,
4.2. poročilo o arheološkem sondiranju,
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
6. seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani,
7. spis postopka,
8. ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,
9. program opremljanja zemljišč, ki bo sprejet s posebnim odlokom.

Lokacijski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za okolje in prostor Mestne občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, Kranj.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – enota Kranj.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.