Na podlagi 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – v nadaljevanju ZGJS), 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 51/04 in 26/05), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Štore (Uradni list RS, št. 49/97) in 16. člena Statuta Občine Štore (Uradni list RS, št. 66/99, 112/00, 5/03) je Občinski svet Občine Štore na 5. redni seji dne 30. 5. 2007 sprejel
O D L O K
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok ureja način izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju javni službi):
– dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja),
– dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem (v nadaljevanju: dobava tarifnim odjemalcem).
Izvajalec lokalnih gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju izvajalec) mora v javnem interesu izvajati obveznosti javne službe, zlasti varnost obratovanja, zanesljivost dobave energij, zagotavljanje dobave energije in storitev pod splošnimi pogoji vsakomur, redno in trajno obratovanje, zagotavljanje predpisane kvalitete in razumne cene dobavljenega plina oziroma storitev ter varovanje okolja, kar vključuje skrb za energetsko učinkovitost in ohranjanje podnebnih razmer.
Ta odlok je hkrati koncesijski akt s katerim se določajo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje lokalne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem.
2. člen
(definicije)
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja.
Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– Agencija za energijo: Javna agencija Republike Slovenije za energijo,
– dobavitelj plina: je izvajalec javne službe dobave tarifnim odjemalcem,
– izvajalec: sistemski operater in dobavitelj plina ali samo dobavitelj plina,
– sistemski operater: izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja,
– uporabnik: pravna ali fizična oseba, ki iz distribucijskega omrežja odjema ali v distribucijsko omrežje oddaja zemeljski plin,
– upravičeni odjemalec: je odjemalec, ki lahko prosto izbira dobavitelja zemeljskega plina po določbah Energetskega zakona,
– tarifni odjemalec: je gospodinjski odjemalec, ki je oskrbovan z zemeljskim plinom za lastno domačo rabo in po določbah Energetskega zakona ni upravičeni odjemalec ter skupne kotlovnice v večstanovanjskih stavbah ali kot del druge stavbe, ki služijo večstanovanjskim stavbam kot celoti ali več stanovanjskim stavbam ali drugim nepremičninam in imajo v skladu z zakonom, ki ureja stanovanjska razmerja, poseben pravni status,
– trošila: so naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in trošijo plin.
3. člen
(območje izvajanja javnih služb)
Javni službi se izvajata na celotnem območju občine.
II. DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA TER IZVAJANJE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA OPERATERJA
1. Opredelitev javne službe in izvajanje
4. člen
(opredelitev javne službe)
Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo zemeljskega plina,
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja,
– ekonomsko zagotavljanje dolgoročnih zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja,
– zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim upraviteljem z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,
– napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
5. člen
(čas trajanja izvajanja javne službe)
Pravica izvajanja javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja se podeli za največ 35 let.
6. člen
(javna pooblastila)
Sistemski operater ima pri izvajanju lokalne gospodarske službe, poleg javnih pooblastil na podlagi zakona ter tistih, ki jih določa ta odlok, tudi naslednja javna pooblastila:
– daje smernice in mnenja na prostorske akte, skladno s predpisi urejanja prostora,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,
– daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje s katerim upravlja izvajalec.
2. Financiranje javne službe
7. člen
(omrežnina)
Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu operaterju.
Višino omrežnine in način njenega obračunavanja ter plačevanja določa agencija za energijo v skladu z Energetskim zakonom.
Sistemski operater zaračunava uporabnikom omrežnino, v skladu z zakonom, Aktom o določitvi metodologije za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, aktom o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi.
8. člen
(drugi prihodki sistemskega operaterja)
Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.
3. Obveznosti sistemskega operaterja
9. člen
(pregled zmogljivosti)
Sistemski operater vsaki dve leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje:
– manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti,
– potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji,
– napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih pet let.
10. člen
(sistemska obratovalna navodila)
Sistemski operater izda v roku 6 mesecev po objavi tega odloka sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe s plinom,
– način zagotavljanja sistemskih storitev,
– postopke za obratovanje distribucijskih omrežij v kriznih stanjih,
– tehnične in druge pogoje za priključitev na omrežje,
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora operater pridobiti soglasje Agencije za energijo.
11. člen
(splošni pogoji)
Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme v 6 mesecih po objavi tega odloka po javnem pooblastilu sistemski operater v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Splošne pogoje morata pred objavo potrditi Agencija za energijo in občina.
Splošni pogoji za dobavo in odjem plina morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem,
– pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov,
– različne možnosti plačila dobave plina,
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev,
– razloge za ustavitev dobave gospodinjskemu odjemalcu iz razlogov, navedenih v šesti alinei prvega odstavka 76. člena Energetskega zakona,
– način, na katerega lahko tarifni odjemalec pridobi podatke o tarifi in ceni vzdrževalnih del,
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja,
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.
12. člen
(program ukrepov)
Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz 31.b člena Energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti.
13. člen
(informiranje odjemalcev)
Sistemski operater mora najmanj enkrat letno informirati odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe plina.
14. člen
(zavarovanje)
Sistemski distributer je dolžan infrastrukturo ustrezno škodno zavarovati.
15. člen
(kataster omrežja in infrastrukture)
Sistemski operater je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih in uporabnikih ter oboje posredovati občini, kolikor to občina zahteva.
4. Distribucijsko omrežje
16. člen
(definicija distribucijskega omrežja)
Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani lokalne skupnosti kot območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po katerem se izvaja distribucija do vseh končnih odjemalcev zemeljskega plina.
Distribucijsko omrežje sestavljajo primarni in sekundarni plinovodi, priključni plinovodi, merilne in merilno regulacijske postaje, odorirne naprave, naprave za katodno zaščito, naprave za daljinski prenos podatkov ter drugi objekti in naprave, ki so namenjene oskrbi uporabnikov z zemeljskim plinom. Distribucijsko omrežje zgradi, upravlja in vzdržuje sistemski operater. Priključni plinovod je plinovod za dovod zemeljskega plina od glavnega plinovoda do izstopnega mesta z vključno glavno plinsko zaporno pipo na koncu priključnega plinovoda za posamezno zgradbo.
16. člen
(priključitev na distribucijsko omrežje)
Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem plina in sistemskimi obratovalnimi navodili.
Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater.
17. člen
(vloga za priključitev)
Sistemski operater mora na podlagi popolne pisne vloge izdati soglasje za priključitev uporabnika na plinovodno omrežje v roku, določenem s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih.
O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča Agencija za energijo.
18. člen
(pogodba o priključitvi)
Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan sistemski operater priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
Pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
19. člen
(stroški priključitve)
Stroške izvedbe priključitve na distribucijsko omrežje praviloma nosi uporabnik. Sistemski operater zagotavlja vzdrževanje priključnega plinovoda v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili.
20. člen
(pogodba o dostopu)
Sistemski operater in uporabnik skleneta pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času.
S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno prenosno zmogljivost in smer prenosa.
Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede rekonstrukcij in dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.
V primeru več sočasno prispelih zahtev in pomanjkanju prostih distribucijskih zmogljivosti se te razdelijo sorazmerno glede na zahtevani dostop.
21. člen
(vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja)
Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi.
III. IZVAJANJE DEJAVNOSTI DOBAVE ZEMELJSKEGA PLINA TARIFNIM ODJEMALCEM
1. Opredelitev javne službe
22. člen
(dejavnost dobavitelj plina)
Gospodarska javna služba dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem obsega predvsem:
– izključno pravico dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem,
– dolžnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem nepretrgano skozi celo leto,
– zagotavljanje potrebnega obratovalnega tlaka do prodajnega mesta.
Dejavnost dobave plina tarifnim odjemalcem se izvaja v pravni ali fizični osebi, ki je izbrana v skladu s predpisi in v skladu s predpisi izvaja to lokalno gospodarsko javno službo.
23. člen
(dobava plina)
Dobavitelj plina izvaja dejavnost dobave plina tarifnim odjemalcem dokler predpisi ne določajo vseh odjemalcev kot upravičenih odjemalcev.
2. Financiranje javne službe
24. člen
(cena zemeljskega plina, zaračunavanje in plačilo)
Dobavitelj plina zaračunava tarifnim odjemalcem ceno plina v skladu z zakonom, Aktom o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 87/05) ter drugimi predpisi. V računu morata biti ločeno prikazana najmanj znesek za porabljeni plin in cena za uporabo omrežja.
3. Dobava plina tarifnim odjemalcem
25. člen
(dobavna pogodba – pogodba o oskrbi)
Dobavitelj plina je dolžan skleniti pogodbo o dobavi plina (v nadaljevanju dobavna pogodba) z vsakim tarifnim odjemalcem, ki je priključen na distribucijsko omrežje na območju, na katerem izvaja to javno službo oziroma se priključi na distribucijsko omrežje.
Dobavitelj plina mora tarifnim odjemalcem ves čas zagotavljati plin v skladu z dobavno pogodbo ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi.
Dobavne pogodbe s tarifnimi odjemalci se sklepajo praviloma za nedoločen čas, razen če tarifni odjemalec ne zahteva drugače ali če ima tarifni odjemalec soglasje za priključitev za določen čas.
Za eno priključno mesto se lahko za isto obdobje sklene le eno dobavno pogodbo.
Dobavitelj plina sme v dobavni pogodbi predvideti določbe, ki mu omogočajo odstop od pogodbe s potekom časa koncesije, če le ta ne bo podaljšana ali če ne pridobi nove koncesije za to gospodarsko javno službo na istem območju.
Vsebina pogodbe mora biti tarifnemu odjemalcu znana vnaprej. O kakršnikoli spremembi pogodbenih pogojev morajo biti tarifni odjemalci obveščeni vnaprej.
26. člen
(vsebina dobavne pogodbe)
Dobavna pogodba mora vsebovati:
– splošne podatke o pogodbenih strankah,
– priključno mesto, podatke o plinomeru, navedbo instalirane priključne moči,
– seznam vseh plinskih trošil z navedbo priključnih moči,
– predviden letni odjem plina,
– odjemno skupino tarifnega odjemalca,
– opis načina zajemanja, prenosa in preverjanja merilnih in obračunskih podatkov,
– način obračunavanja odjema plina in nadomestila za uporabo omrežja,
– obvezo dobavitelja tarifnim odjemalcem, da bo podatke, neposredno ali posredno pridobljene od tarifnega odjemalca, uporabljal za namene, vezane na dobavo zemeljskega plina in dostop do omrežja in jih ne bo posredoval tretjim strankam, vrsta storitev dobavitelja in standardi kvalitete, ki jih zagotavlja,
– vzdrževalne storitve, ki jih zagotavlja,
– trajanje pogodbe, načina njenega podaljšanja ali prenehanja ter pravica tarifnega odjemalca o odstopu od pogodbe,
– pravica tarifnega odjemalca do odškodnine ali nadomestila, če niso doseženi s pogodbo določeni standardi kvalitete,
– način odločanja o pritožbah tarifnih odjemalcev, ki mora biti pregleden, enostaven in ne sme povzročati tarifnim odjemalcem stroškov,
– način razreševanja sporov,
– datum sklenitve in rok veljavnosti pogodbe, če se dobavna pogodba sklepa za določen čas.
27. člen
(dodatni razlogi za prenehanje dobavne pogodbe)
Poleg razlogov pogodbenega prava preneha dobavna pogodba veljati tudi v naslednjih primerih:
– če tarifni odjemalec pisno obvesti dobavitelja tarifnim odjemalcem o odstopu od pogodbe s 30 dnevnim odpovednim rokom, razen, če ni v pogodbi določen drugačen odpovedni rok,
– če dobavitelj tarifnim odjemalcem odstopi od pogodbe v primerih, ki jih določajo veljavni predpisi.
Dobavna pogodba za skupne prostore v večstanovanjski hiši ne preneha veljati ob zamenjavi upravnika večstanovanjske hiše, če se s tem strinjajo lastniki delov stavbe ter novi upravnik. V tem primeru novi upravnik hiše izjavi, da se z obstoječo pogodbo strinja in da dobavitelju tarifnim odjemalcem na voljo svoje podatke, ki jih dobavitelj tarifnim odjemalcem zahteva ob sklenitvi dobavne pogodbe.
28. člen
(informiranje)
Dobavitelj mora najmanj enkrat letno informirati posameznega tarifnega odjemalca o gibanju in značilnosti porabe plina značilnih skupin tarifnih odjemalcev.
Pri tem mora dobavitelj opozarjati tarifne odjemalce na obstoječe in načrtovane programe vzpodbujanja teh odjemalcev k učinkoviti rabi energije, bodisi tiste, ki jih izvaja dobavitelj ali tiste, ki jih na območju izvajanja javne službe izvajajo druge pravne ali fizične osebe.
IV. SKUPNE DOLOČBE
1. Organizacijska zasnova izvajanja javnih služb
29. člen
(oblika izvajanja lokalne gospodarske javne službe)
Javni službi se lahko opravljata v vseh organizacijskih oblikah, predvidenih v zakonu o gospodarskih javnih službah.
Praviloma se za javni službi podeli skupna koncesija. V koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi se določi tudi naslednje:
– da mora sistemski operater, pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi ali koncesijskem aktu, zgraditi distribucijsko omrežje ter objekte in naprave, ki so potrebni za delovanje distribucijskega omrežja;
– da pri gradnji distribucijskega omrežja, objektov in naprav občina lahko sodeluje kot soinvestitor pri gradnji distribucijskega omrežja;
– da ostane infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave) v lasti koncesionarja ali občine oziroma se prenese na občino ob prenehanju koncesijskega razmerja;
– dolžnost koncesionarja, da odčitava števce porabe plina,
– dolžnost organizacije vzdrževanja, zamenjav in umerjanja plinomerov.
Izvajalec pridobi izključno pravico izvajanja javne službe na območju določenem v 3. členu tega odloka. Na podlagi te izključne pravice ima sistemski operater pravico in dolžnost priključiti na distribucijsko omrežje vsakega uporabnika oziroma odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, določenimi s predpisi in splošnimi akti, razen v primeru zaradi premajhne zmogljivosti distribucijskega omrežja.
30. člen
(postopek izbire izvajalca)
Izbira izvajalca javnih služb se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, koncesijo gradenj in javno zasebno partnerstvo z upoštevanjem nacionalnega energetskega programa, energetskih bilanc ter lokalnega energetskega koncepta, kolikor ga občina sprejme.
31. člen
(upravljavski in organizacijski ukrepi)
Sistemski operater mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz 31.b člena Energetskega zakona, razen v primeru, če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
2. Pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb
32. člen
(obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in uporaba plina)
Na območju občine je obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in/ali obvezana uporaba plina urejena z zakoni in občinskimi predpisi. Občina se lahko odloči za obvezno priključitev na distribucijsko omrežje v primeru, da to stori z namenom varovanja okolja, zaradi gostote naselitve ali drugih okoljskih pogojev, ki jih določa zakon.
33. člen
(pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb)
Uporabnik in/ali odjemalec, kolikor odjema plin in/ali je uporabnik distribucijskega omrežja, mora imeti z izvajalcem javnih služb sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja. Tarifni odjemalec mora imeti tudi veljavno pogodbo o dobavi plina.
3. Nadzor nad opravljanjem javnih služb
34. člen
(nadzor nad izvajanjem službe)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo s predpisi določeni organi, predvsem energetski inšpektorji, Agencija za energijo in občinski inšpektor.
V. PODELITEV KONCESIJE ZA DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA IN ZA DOBAVO TARIFNIM ODJEMALCEM
1. Podelitev koncesije za dejavnost sistemskega operaterja
35. člen
(pogoji za pridobitev koncesije)
Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja, veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka mora koncesionar izpolnjevati tudi eno od naslednjih zahtev:
– biti mora lastnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina;
– imeti mora z lastnikom distribucijskega omrežja sklenjeno pogodbo po četrtem odstavku 31.b člena Energetskega zakona ali mora izkazati za verjetno, da bo tako pogodbo z lastnikom omrežja sklenil do podelitve koncesije;
– izkazati mora za verjetno, da bo distribucijsko omrežje na območju koncesije zgradil.
Koncesijo lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki ne opravlja druge dejavnosti razen dejavnosti sistemskega operaterja, razen v primeru, da ima izvajalec gospodarske javne službe sistemskega operaterja manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
36. člen
(začetek in trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje za dejavnost sistemskega operaterja nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
37. člen
(prenos koncesije)
Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za dejavnost sistemskega operaterja ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.
38. člen
(razvoj infrastrukture)
Koncesionar je dolžan skladno z določil Energetskega zakona načrtovati razvoj distribucijskega omrežja zemeljskega plina in ga izvrševati v rokih, ki so v njem določeni.
39. člen
(zavarovanje)
V koncesijski pogodbi se mora zagotoviti, da bo koncesionar kot dober gospodar sklenil z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti sistemskega operaterja, ki je predmet te koncesije.
2. Podelitev koncesije za dobavo tarifnim odjemalcem
40. člen
(pogoji za podelitev koncesije)
Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja, veljavno licenco za dejavnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem.
41. člen
(začetek in trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje za dejavnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe in traja do 1. 7. 2007.
42. člen
(prenos koncesije)
Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za dejavnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.
2. Skupne določbe za podelitev in izvajanje koncesije
43. člen
(način izvajanja koncesije)
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodil, splošnih pogojih za dobavo in odjem in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
44. člen
(način podelitve koncesije)
Koncesiji se podelita po postopku, ki ga določajo predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe in predpisi, ki urejajo javno zasebno partnerstvo ter koncesije gradenj.
45. člen
(obveščanje koncedenta in Agencije za energijo)
Poleg podatkov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora koncedentu pisno poročati o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje javne službe, kot so:
– odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja;
– postopki poravnave, arbitražni postopki in sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi podobni dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
46. člen
(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov)
Koncesionar in koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti ali lahko vplivajo na konkurenčnost trga zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ali poslovna skrivnost.
47. člen
(nadzor)
Poleg inšpekcijskega ali drugega s predpisi določenega nadzora ima koncedent pravico tudi neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih v koncesijski pogodbi.
Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
48. člen
(spremenjene okoliščine in višja sila)
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijsko dejavnost tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile po obligacijskem pravu štejejo tudi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske skupnosti in Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po pravilih obligacijskega prava.
49. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– z odvzemom koncesije;
– zaradi stečaja koncesionarja;
– zaradi prenehanja koncesionarja;
– v drugih primerih določenih z zakonom;
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgoma opravljati javni službo, ki je predmet koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če zakon, ki ureja gospodarske javne službe ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto.
50. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je bila sklenjena;
– z razdrtjem zaradi bistvenih kršitev koncesijske pogodbe;
– v drugih primerih določenih v koncesijski pogodbi.
Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.
51. člen
(odvzem koncesije)
Koncedent lahko z odločbo v upravnem postopku odvzame koncesijo, če:
– koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe;
– če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, občine ali Agencije za energijo v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja ali dobavitelja zemeljskega plina tarifnim odjemalcem iz Energetskega zakona in tega odloka;
– koncesionar ne izpolnjuje več pogojev iz 35. in 40. člena tega odloka.
52. člen
(odkup objektov in naprav infrastrukture)
S koncesijsko pogodbo se za primer predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja uredi morebitna obveznost in pravica koncedenta do odkupa dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in je last koncesionarja, po prenehanju koncesijskega razmerja.
Vrednost odkupa objektov in naprav predstavlja tržno vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma strojne opreme, ki je vpisan v ustrezen register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo, kolikor ni način odkupa ter vrednost infrastrukture določen v koncesijski pogodbi.
VI. PREHODNE DOLOČBE
53. člen
(dobava plina tarifnim odjemalcem)
Skladno z določili Energetskega zakona določbe tega odloka in koncesijske pogodbe, ki se nanašajo na dobavo zemeljskega plina tarifnim odjemalcem, prenehajo veljati s 1. 7. 2007.
54. člen
(obveznosti izvajalcev javnih služb po 1. 7. 2007)
Z dne 1. 7. 2007 mora izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja zagotoviti, da se dejavnost sistemskega operaterja distribucije zemeljskega plina in dejavnost dobave plina opravljata v samostojnih pravnih osebah, razen če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev. V takšnem primeru zadošča ločeno računovodsko spremljanje obeh dejavnosti.
Prepoved iz 37. člena tega odloka ne velja v primeru, ko koncesionar po 1. 7. 2007 prenese koncesijo ali del koncesije na drugo pravno osebo, če jo ustanovi zaradi izpolnjevanja obveznosti iz 31.b člena Energetskega zakona.
55. člen
(uskladitev koncesijskih pogodb)
Izvajalec, ki je pridobil koncesijo za graditev in upravljanje omrežja in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina v občini na podlagi Odloka o oskrbi prebivalstva z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 72/97), nadaljuje z opravljanjem obeh javnih služb, ki sta predmet tega odloka, pri čemer se z dodatkom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo uredijo področja, ki jih predpisi, ki so bili sprejeti po podpisu koncesijske pogodbe urejajo na novo.
Dodatek k obstoječi koncesijski pogodbi ali novo koncesijsko skleneta koncedent in koncesionar v roku 2 mesecev po uveljavitvi tega odloka. Z dodatkom oziroma novo koncesijsko pogodbo se uredi tudi:
– način prenehanja javne službe dejavnosti dobave plina z dnem 1. 7. 2007;
– morebiten način podaljšanja koncesijske pogodbe.
Uskladitev obstoječe koncesijske pogodbe ne pomeni sklenitev nove koncesijske pogodbe.
56. člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi prebivalstva z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 72/97).
57. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Šifra: 360-0003/2007-1
Štore, dne 31. maja 2007
Župan
Občine Štore
Miran Jurkošek l.r.
