Na podlagi tretjega odstavka 17. člena in prvega odstavka 23. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa v skladu z Direktivo 2006/113/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zahtevah glede kakovosti voda, primernih za lupinarje (kodificirano besedilo) (UL L št. 376, z dne 27. 12. 2006, str. 14):
– mejne in priporočene vrednosti fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (v nadaljnjem besedilu: parametri kakovosti),
– obveznost izvajanja monitoringa kakovosti,
– mejne in priporočene vrednosti temperature, obarvanosti, koncentracije suspendiranih snovi in snovi, ki vplivajo na slanost morja, kot posledice odvajanja odpadnih vod v morje ali somornico (v nadaljnjem besedilu: parametri onesnaževanja),
– način vrednotenja učinkov emisije toplote in snovi v morje in somornico,
– obveznost izvajanja obratovalnega imisijskega monitoringa,
– dodatno vsebino okoljevarstvenega dovoljenja in
– prepovedi, obveznosti ter ukrepe zmanjšanja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v morje in somornico.

(1) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na parametre kakovosti, se uporabljajo za vodno telo ali del vodnega telesa somornice ali morja, v katerem živijo ali bi lahko, če se onesnaženost zmanjša, živele morske školjke in morski polži in so določeni s predpisom, ki določa dele morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (v nadaljnjem besedilu: voda za morske školjke in morske polže).
(2) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na parametre onesnaževanja zaradi odvajanja odpadnih vod, se uporabljajo za naprave in čistilne naprave, ki odvajajo odpadne vode v morje ali somornico in za katere se mora, v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. vodno telo je razmejena prostornina morja ali somornice,
2. morje so notranje morske vode in teritorialno morje v skladu s predpisi, ki urejajo pomorstvo,
3. naprava je naprava v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
4. čistilna naprava je komunalna čistilna naprava, mala čistilna naprava, skupna čistilna naprava, čistilna naprava odpadne padavinske vode, vključno z zadrževalnikom odpadne padavinske vode, in lovilec olj v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(1) Kakovost vode in posledice emisije toplote in snovi zaradi odvajanja odpadnih vod v morje in somornico se ugotavlja za vsako leto posebej na podlagi rezultatov analiz vzorcev vode, ki se jih pridobi z rednim in enakomernim vzorčenjem.
(2) Mejne in priporočene vrednosti parametrov kakovosti in parametrov onesnaževanja so določene v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Mejne in priporočene vrednosti parametrov kakovosti ali onesnaževanja za katere v prilogi te uredbe niso določene mejne ali priporočene vrednosti, ali so te določene opisno ali z navedbo največje dovoljene spremembe, se lahko določijo v programu monitoringa kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (v nadaljnjem besedilu: monitoring kakovosti), ki ga za posamezno koledarsko leto ali za obdobje več let izdela ministrstvo, pristojno za okolje.

(1) Mejne in priporočene vrednosti parametrov kakovosti ali onesnaževanja niso presežene, če rezultati meritev v okviru monitoringa kakovosti pri najmanjši pogostosti vzorčenja v obdobju enega leta, izkažejo, da:
– 95 odstotkov vzorcev ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti za parameter slanost,
–100 odstotkov vzorcev ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti za parametre halogenirane organske spojine in kovine,
– 95 odstotkov vzorcev ni nižjih od mejnih oziroma priporočenih vrednosti za parameter raztopljeni kisik, pri tem pa je posamezen rezultat lahko nižji od 60 odstotkov nasičenja z raztopljenim kisikom samo, če to nima škodljivih vplivov na razvoj morskih školjk in morskih polžev,
– 75 odstotkov vzorcev ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti za vse ostale parametre, določene v prilogi te uredbe.
(2) Če v skladu s predpisom, ki ureja monitoring kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, ministrstvo, pristojno za okolje, v programu monitoringa zmanjša pogostost vzorčenja, se šteje, da mejne oziroma priporočene vrednosti niso presežene, če 100 odstotkov vzorcev ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti, ne glede na parameter.

Meritve parametrov kakovosti ali onesnaževanja, ki izkažejo preseganje mejnih oziroma priporočenih vrednosti, se pri vrednotenju rezultatov meritev monitoringa ne upoštevajo, če je voda onesnažena zaradi neugodnih vremenskih razmer ali naravnih ali drugih nesreč.

(1) Vode za morske školjke in morske polže so neustrezne kakovosti in se štejejo za čezmerno obremenjene, če se na podlagi izračuna iz 5. člena te uredbe ugotovi, da so mejne vrednosti parametrov kakovosti ali parametrov onesnaževanja presežene, pa to ni posledica neugodnih vremenskih razmer ali naravnega ozadja.
(2) Vode za morske školjke in morske polže so neustrezne kakovosti in se štejejo za čezmerno obremenjene tudi, če je iz rezultatov meritev vzorcev, odvzetih v mesu, najmanj dvakrat v enem letu, razvidno, da vsebnost:
– kadmija presega 1mg/kg svežega mesa morskih školjk in morskih polžev ali
– živega srebra 0,3 mg/kg svežega mesa morskih školjk in morskih polžev.
(3) Meritve iz prejšnjega odstavka v mesu morskih školjk in morskih polžev je treba izvajati, če je vodno telo, ki je predmet te uredbe, na vplivnem območju onesnaževanja s kadmijem ali živim srebrom.

(1) Za obratovanje naprave ali čistilne naprave, ki odvaja odpadne vode v morje ali somornico, je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(2) V okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave ali čistilne naprave, ki odvaja odpadne vode v morje ali somornico, je treba poleg vsebin iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, določiti tudi:
– kraj izpusta odpadne vode v morje oziroma na morskem dnu,
– merilna mesta za merjenje parametrov onesnaževanja,
– program obratovalnega imisijskega monitoringa za ugotavljanje parametrov onesnaževanja in
– način ocenjevanja vpliva emisije snovi in toplote zaradi odvajanja odpadnih vod na parametre kakovosti in parametre onesnaževanja na območju vode za morske školjke in morske polže.
(3) Iz dokumentacije, ki je priložena k vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, mora biti razviden:
– predlog merilnih mest za merjenje parametrov onesnaževanja, vključno s podatki in izračuni, na podlagi katerih se dokazuje reprezentativnost predlaganih merilnih mest glede na količino odpadne vode, vsebnost snovi v odpadni vodi, temperaturo odpadne vode, značilnosti morja oziroma somornice na kraju izpusta ter oddaljenost izpusta odpadne vode od območja vode za morske školjke in morske polže,
– predlog načina ocenjevanja iz četrte alinee prejšnjega odstavka in
– mnenja upravljavca javne kanalizacije o razlogih, zaradi katerih odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo ni možno, razen če gre za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za komunalno ali skupno čistilno napravo, ki zaključuje javno kanalizacijo.

(1) Ne glede na določbe predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, se vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave ali čistilne naprave, ki odvaja odpadne vode v morje ali somornico, zavrne, če:
– odvajanje odpadne vode čezmerno obremenjuje okolje ali
– je voda za morske školjke in morske polže, na katero odvajanje odpadne vode iz naprave ali čistilne naprave pomembno vpliva, čezmerno obremenjena.
(2) Vloga za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave ali čistilne naprave, ki odvaja odpadne vode v morje ali somornico, se zavrne, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.

(1) Odvajanje odpadne vode iz naprave ali čistilne naprave pomembno vpliva na vodo za morske školjke in morske polže, če se na podlagi vrednotenja parametrov onesnaževanja, izmerjenih v okviru obratovalnega imisijskega monitoringa, ali na podlagi modelnega izračuna vplivov emisije snovi ali toplote zaradi odvajanja odpadne vode iz naprave ali čistilne naprave oceni, da so zaradi odvajanja odpadne vode iz naprave ali čistilne naprave na območju vode za morske školjke in morske polže, presežene mejne vrednosti parametrov onesnaževanja za več kot 3 odstotke.
(2) Naprava ali čistilna naprava zaradi odvajanja odpadnih vod v morje ali somornico čezmerno obremenjuje okolje, če:
– je čezmerno obremenjevanje okolja ugotovljeno v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, ali
– se na podlagi vrednotenja rezultatov parametrov onesnaževanja iz 5. člena te uredbe oceni, da so zaradi odvajanja odpadne vode iz naprave ali čistilne naprave na območju vode za morske školjke in morske polže, presežene mejne vrednosti parametrov onesnaževanja za več kot 30 odstotkov, ali
– se na podlagi vrednotenja rezultatov parametrov kakovosti iz 5. člena te uredbe, izmerjenih v okviru monitoringa kakovosti, oceni, da so zaradi odvajanja odpadne vode iz naprave ali čistilne naprave presežene vrednosti parametrov kakovosti na območju vode za morske školjke in morske polže za več kot 30 odstotkov.

(1) Monitoring kakovosti po tej uredbi zagotavlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v okviru spremljanja onesnaženosti voda.
(2) Merilna mesta, najmanjša pogostost vzorčenja, metode vzorčenja in način ter oblika sporočanja podatkov so določeni s predpisom, ki ureja monitoring kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev.

(1) Obratovalni imisijski monitoring, kot posledico svojih obremenitev v okolju, mora zagotavljati upravljavec naprave ali čistilne naprave, ki odvaja odpadno vodo v morje ali somornico.
(2) Merilna mesta za merjenje parametrov onesnaževanja se za izvajanje obratovalnega imisijskega monitoringa izberejo v smeri med izpustom odpadne vode in območjem vode za morske školjke in morske polže tako, da se na podlagi rezultatov meritev lahko oceni, ali ima odvajanje odpadne vode na vode za morske školjke in morske polže pomemben vpliv.
(3) Obratovalnega imisijskega monitoringa ni treba izvajati za naprave in čistilne naprave za katere, v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja.

Če je za čezmerno obremenjene vode za morske školjke in morske polže določen status degradiranega okolja, se v program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja vključi celotno območje, ki vpliva na kakovost vode za morske školjke in morske polže.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za okolje.

(1) Z globo od 4.000 evrov do 40.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, če:
– odvaja odpadne vode v morje ali somornico brez okoljevarstvenega dovoljenja, če je njegova pridobitev predpisana v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ali
– ne izvaja obratovalnega imisijskega monitoringa v skladu s to uredbo.
(2) Z globo od 1.200 evrov do 4.100 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (Uradni list RS, št. 46/02 in 41/04 – ZVO-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.