Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. junija 2007.

(1) S tem zakonom se ureja preglednost finančnih odnosov med organi oblasti in:
a) javnimi podjetji ter
b) podjetji, katerim so bile podeljene posebne ali izključne pravice, in podjetji, ki so pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, s čimer se zagotavlja, da organi oblasti ne dodeljujejo pomoči, ki bi bile nezdružljive s skupnim trgom Evropske unije, kot je določeno v 86. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 7/04 – prečiščeno besedilo), in se preprečuje navzkrižno subvencioniranje različnih dejavnosti.
(2) S tem zakonom se določajo tudi pravice do pridobivanja podatkov, obveznosti vodenja ustreznih evidenc in registrov podatkov, hrambe dokumentacije, razkrivanja določenih informacij, posebnega poročanja in nadzora, ki se morajo v ta namen izvajati.

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij.

Za namene tega zakona imajo posamezni izrazi naslednji pomen:
1. organi oblasti so vsi državni organi, občinski organi in organi drugih lokalnih skupnosti;
2. podjetje je pravna oseba, ki posluje po zasebnem ali javnem pravu v katerikoli pravnoorganizacijski obliki, razen organ oblasti, ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost;
3. javno podjetje je podjetje, nad katerim lahko organi oblasti izvajajo prevladujoč vpliv;
4. javna kreditna institucija je izraz, uporabljen kot skupni pojem za banko, hranilnico in družbo za izdajo elektronskega denarja, ki je pod prevladujočim vplivom organov oblasti;
5. javno podjetje v proizvodni dejavnosti je javno podjetje, katerega glavno področje dejavnosti, v kateri dosega vsaj 50 odstotkov čistih prihodkov od prodaje, spada med proizvodne dejavnosti;
6. proizvodne dejavnosti so dejavnosti, ki so po Standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: SKD) uvrščene v oddelek D – Predelovalne dejavnosti (s podpodročji od DA do DN);
7. izvajalci s pravico ali pooblastilom so:
1. vsa podjetja, ki razpolagajo s posebnimi ali izključnimi pravicami, ki so jim jih organi oblasti dodelili v skladu s prvim odstavkom 86. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in
2. vsa podjetja, ki so jih organi oblasti pooblastili za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v skladu z drugim odstavkom 86. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ter:
– v zvezi s temi storitvami prejemajo javna sredstva v katerikoli obliki in
– poleg te dejavnosti opravljajo še druge dejavnosti.
8. različne dejavnosti so dejavnosti, ki jih izvaja podjetje, in sicer tako, da podjetje poleg dejavnosti proizvodnje izdelkov ali izvajanja storitev, za katere je prejelo posebno ali izključno pravico, ali opravljanja storitev splošnega gospodarskega pomena, opravlja še druge dejavnosti proizvodnje izdelkov ali izvajanja storitev, ki jih trži; če podjetje opravlja druge dejavnosti za lastne potrebe, se šteje, da ne gre za različne dejavnosti;
9. izključne pravice so pravice do zagotavljanja storitev ali izvajanja dejavnosti na določenem ozemeljskem območju, ki so dodeljene enemu podjetju na podlagi kateregakoli pravnega akta (zakona, podzakonskega ali upravnega akta);
10. posebne pravice so pravice, ki so dodeljene omejenemu številu podjetij na način, ki pri izbiri podjetij ne uporablja meril objektivnosti, proporcionalnosti in nediskriminacije, na podlagi kateregakoli pravnega akta (zakona, podzakonskega ali upravnega akta) in ki na določenem ozemeljskem območju:
– omejujejo število podjetij, ki smejo zagotavljati storitve ali izvajati dejavnosti, na dva ali več;
– določajo več med seboj konkurenčnih podjetij, ki so pooblaščeni za zagotavljanje storitev ali izvajanje dejavnosti, ali
– dajejo podjetjem, ki z njimi razpolagajo, zakonske ali druge pravne prednosti, ki bistveno vplivajo na zmožnost vsakega drugega podjetja pri zagotavljanju istih storitev ali izvajanju iste dejavnosti na istem ozemeljskem območju pod pretežno enakovrednimi pogoji;
11. storitve splošnega gospodarskega pomena so poleg javnih služb in gospodarskih javnih služb tudi druge storitve, ki jih mora zagotavljati organ oblasti.

(1) Organi oblasti neposredno ali posredno izvajajo prevladujoč vpliv nad javnimi podjetji zaradi:
a) svojega lastništva,
b) svojega finančnega sodelovanja v njih ali
c) predpisov in drugih pravnih aktov, ki jih urejajo.
(2) Šteje se, da imajo organi oblasti prevladujoč vpliv, kadar Republika Slovenija, občine in druge oblike lokalnih skupnosti kot pravne osebe neposredno ali posredno:
a) imajo večinski delež vpisanega kapitala oziroma vloženih sredstev ustanovitelja,
b) nadzorujejo večino glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic ali poslovnih deležev podjetja oziroma iz vloženih sredstev ustanovitelja, ali
c) lahko imenujejo več kot polovico članov uprave, upravnega ali nadzornega organa.
(3) Pri ugotavljanju prevladujočega vpliva organov oblasti v posameznem podjetju se deleži vpisanega kapitala podjetja oziroma glasovalne pravice, ki izhajajo iz delnic oziroma poslovnih deležev podjetja, v lasti različnih organov oblasti, kot pravnih oseb, in različnih javnih podjetij, seštevajo. Če vsota deležev kapitala oziroma glasovalnih pravic znaša več kot 50 odstotkov, se šteje, da se podjetje uvršča med javna podjetja.
(4) Za ugotavljanje prevladujočega vpliva organov oblasti na posamezno podjetje po točkah b) in c) prvega odstavka tega člena morajo organi oblasti v osmih dneh po uveljavitvi pravnega akta, ki ureja finančno sodelovanje, ali predpisa, v katerem je zagotovljen prevladujoč vpliv organov oblasti na podjetje, oziroma v osmih dneh po spremembi prevladujočega vpliva poročati o tem Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(5) Za potrebe izvajanja tega zakona vodi AJPES Register javnih podjetij po ZPFOLERD.
(6) Vse pravne osebe morajo preverjati ustreznost svoje uvrstitve v Register javnih podjetij po ZPFOLERD in morajo ob nastopu ali prenehanju prevladujočega vpliva organov oblasti v osmih dneh po spremembi oziroma ugotovitvi o nepravilni uvrstitvi v Register javnih podjetij po ZPFOLERD to sporočiti AJPES v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(7) AJPES in ministrstvo, pristojno za finance, imata za potrebe vodenja in nadzora nad vodenjem Registra javnih podjetij po ZPFOLERD pravico do vpogleda in neposrednega dnevnega elektronskega pridobivanja podatkov iz:
– sodnega registra,
– centralnega registra vrednostnih papirjev, ki ga vodi Centralna klirinško depotna družba, d. d. (v nadaljnjem besedilu: KDD), in pridobivanja podatkov o imetnikih vrednostnih papirjev iz tega registra,
– delniških knjig, ki jih vodi KDD, druga pooblaščena organizacija ali posamezna delniška družba sama.
(8) V primeru, da ni mogoče pridobiti podatkov na način iz prejšnjega odstavka, ali v primeru preverjanja podatkov, pridobljenih na način iz prejšnjega odstavka, mora na zahtevo AJPES ali ministrstva, pristojnega za finance:
– podjetje predložiti svojo lastniško strukturo in seznam naložb v druge pravne osebe oziroma
– organ oblasti, kot pravna oseba, predložiti seznam naložb v druge pravne osebe v osmih dneh po prejemu zahteve v elektronski obliki po postopku v skladu s pravilnikom iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.

Finančni odnosi med organi oblasti in javnimi podjetji morajo biti pregledni, tako da je mogoč jasen prikaz:
a) javnih sredstev, ki so jih organi oblasti dodelili javnim podjetjem neposredno,
b) javnih sredstev, ki so jih organi oblasti dodelili javnim podjetjem s posredovanjem prek drugih javnih podjetij ali finančnih institucij, in
c) dejanske uporabe teh javnih sredstev.
(2) Za razlikovanje med vlogo države oziroma lokalne skupnosti, ki jo ima kot organ oblasti, in vlogo, ki jo ima kot lastnik javnega podjetja, se preglednost iz prejšnjega odstavka nanaša zlasti na naslednje vidike finančnih odnosov med organi oblasti in javnimi podjetji:
a) poravnavo izgub iz poslovanja;
b) zagotovitev kapitala;
c) nepovratna sredstva (subvencije, dotacije in podobno) ali posojila pod ugodnimi pogoji;
d) podeljevanje finančnih prednosti z odpovedjo dobičku ali izterjavi zapadlih dolgov (na primer z odpisom terjatev);
e) odpoved običajnemu nadomestilu za uporabo javnih sredstev;
f) povračila za finančne obveznosti, ki jih naložijo organi oblasti.
(3) Za doseganje namena iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo organi oblasti in javna podjetja voditi ustrezne evidence o transakcijah javnih sredstev med organi oblasti in javnimi podjetji (v nadaljnjem besedilu: evidence o transakcijah) ter o njih poročati za posamezno transakcijo v skladu s petim oziroma šestim odstavkom tega člena in v zbirni obliki v svojih letnih poročilih in konsolidiranih letnih poročilih.
(4) Za potrebe izvajanja tega zakona AJPES vodi Evidenco o dodeljenih in uporabljenih javnih sredstvih.
(5) Organi oblasti in drugi (posredni) dajalci oziroma dajalke (v nadaljnjem besedilu: dajalci) javnih sredstev morajo pred vsako dodelitvijo javnih sredstev pravnim osebam preveriti, ali jih dodeljujejo javnim podjetjem, in o izvedenih transakcijah javnim podjetjem poročati AJPES v 15 dneh od nastanka poslovnega dogodka v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(6) Javna podjetja morajo o dejanski uporabi prejetih javnih sredstev poročati AJPES v 15 dneh po uporabi prejetih javnih sredstev v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(7) Organi oblasti in javna podjetja morajo dokumentacijo, ki vsebuje podatke o finančnih odnosih med organi oblasti in javnimi podjetji, ter podatke v evidencah o transakcijah hraniti najmanj pet let po koncu obračunskega leta, ko so bila javna sredstva dodeljena javnim podjetjem. Če javno podjetje uporabi ta sredstva v poznejšem obračunskem letu, začne petletni rok teči po koncu tega obračunskega leta. Organi oblasti in javna podjetja morajo na zahtevo Evropske komisije dokumentacijo skupaj z vsemi potrebnimi dopolnilnimi informacijami predložiti AJPES.
(8) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za finančne odnose med organi oblasti in javnimi podjetji, katerih letni čisti prihodek v dveh obračunskih letih pred obračunskim letom, v katerem so bila javna sredstva odobrena ali uporabljena, znaša manj kot 40 milijonov eurov, oziroma javnimi kreditnimi institucijami, katerih bilančna vsota znaša manj kot 800 milijonov eurov.
(9) Določbe tega člena ne veljajo za finančne odnose med organi oblasti in:
a) Banko Slovenije;
b) javnimi kreditnimi institucijami glede depozitov javnih sredstev, ki so jih organi oblasti vložili pod običajnimi tržnimi pogoji.

(1) Vsako javno podjetje v proizvodnih dejavnostih (v nadaljnjem besedilu: JPvPD) in vsaka skupina JPvPD, med katere se uvrščajo tudi skupine podjetij, katerih matično podjetje ni nujno, da je JPvPD, katere čisti prihodki od prodaje oziroma konsolidirani čisti prihodki od prodaje v zadnjem obračunskem letu presegajo 250 milijonov eurov, mora AJPES sporočiti podatek o višini (konsolidiranih) čistih prihodkov od prodaje za posamezno obračunsko obdobje, ki se je končalo na dan 31. december posameznega leta ali pred tem datumom, če obračunsko obdobje ni enako koledarskemu letu, v dveh mesecih (to je do konca meseca februarja) v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(2) Za potrebe tega zakona AJPES vodi Seznam javnih podjetij po ZPFOLERD v proizvodnih dejavnostih. V seznamu se vodijo podatki o JPvPD oziroma skupini JPvPD iz prejšnjega odstavka in višini (konsolidiranih) čistih prihodkov od prodaje.
(3) JPvPD in matična podjetja v skupinah JPvPD iz prvega odstavka tega člena morajo pripraviti letno poročilo in letne računovodske izkaze ter konsolidirano letno poročilo in konsolidirane letne računovodske izkaze (v nadaljnjem besedilu: poročilo in izkazi) v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, oziroma zakona, ki ureja računovodstvo, in računovodskimi standardi.
(4) Poročilo in izkazi morajo vključevati razlago in pojasnila h (konsolidirani) bilanci stanja in (konsolidiranemu) izkazu poslovnega izida, navedbo računovodske politike, izjave direktorjev, poročila o dejavnosti in področna poročila, navedbe o vsebini izvedenih skupščin in vse druge ustrezne podatke in konsolidacijo po dejavnostih (na ravni podpodročij SKD).
(5) Če niso vsebovani že v poročilu in izkazih, morajo JPvPD pripraviti dodatek k poročilu, ki vsebuje naslednje podrobne podatke:
a) vse dokapitalizacije ali druge pridobitve sredstev, ki so po svoji naravi podobna trajnemu kapitalu, z navedbo načina pridobitve (navadne ali prednostne delnice, delnice z odloženim izplačilom dividend ali zamenljive delnice in obrestne mere; pripadajoče dividende ali pravice do zamenjave). Informacije o povečanju osnovnega kapitala morajo vsebovati navedbe zneska, ki ga je zagotovila država in drugi organi oblasti neposredno, in zneskov, ki so jih zagotovila javna podjetja – matična podjetja ali druga javna podjetja iz iste skupine podjetij ali izven nje. Zmeraj je treba navesti tudi odnos med tistim, ki financira povečanje osnovnega kapitala, in prejemnikom;
b) nevračljive donacije ali donacije, ki so vračljive le v nekaterih okoliščinah;
c) dodeljevanje posojil podjetjem, vključno z limiti in predplačili za vložke kapitala, z navedbo obrestnih mer in drugih pogojev posameznega posojila ter načinom zavarovanja, če je zavarovano;
d) prejeta poroštva organov oblasti za posojila, z navedbo pogojev posojil in stroškov, ki jih ima JPvPD za takšna poroštva;
e) izplačane dividende in zadržani dobički;
f) druge oblike državnih intervencij, predvsem odpisi obveznosti, ki jih ima JPvPD do države in drugih organov oblasti (iz naslova vračil najetih posojil, dotacij, plačil davka na dobiček ali prispevkov za socialno zavarovanje in drugih podobnih obveznosti);
g) podrobne podatke o vseh transakcijah znotraj posamezne skupine JPvPD in med različnimi skupinami JPvPD ter transakcije, opravljene neposredno med JPvPD in organi oblasti. Podatki, označeni kot »POSLOVNA SKRIVNOST«, se zmeraj navedejo le v dodatku k poročilu in ne v samem poročilu.
(6) JPvPD morajo poročila in izkaze ter podatke in navedbe iz četrtega in petega odstavka tega člena predložiti AJPES v roku, kot ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe oziroma zakon, ki ureja računovodstvo, v elektronski obliki in po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(7) Dokumenti iz prejšnjega odstavka se dostavijo ločeno za vsako JPvPD, vključeno v skupino JPvPD, skupaj s tistimi JPvPD, ki so v drugih državah članicah.

(1) Izvajalci s pravico ali pooblastilom, ki opravljajo različne dejavnosti, morajo zagotavljati preglednost svoje finančne in organizacijske strukture tako, da vodijo ločene računovodske evidence za posamezno dejavnost.
(2) Izvajalci s pravico ali pooblastilom iz prejšnjega odstavka ne smejo javnih sredstev, ki jih prejmejo kot nadomestilo za pokrivanje stroškov za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, uporabiti za financiranje drugih dejavnosti.
(3) Za potrebe tega zakona AJPES vodi Register izvajalcev s pravicami ali pooblastili in Evidenco transakcij javnih sredstev izvajalcem s pravicami ali pooblastili.
(4) Vsak organ oblasti, ki podjetju podeli posebne ali izključne pravice ali izda pooblastilo za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, mora v osmih dneh po dodelitvi pravice oziroma pooblastila to sporočiti AJPES v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(5) Organi oblasti in drugi (posredni) dajalci javnih sredstev morajo pred vsako dodelitvijo javnih sredstev podjetjem preveriti, ali jih dodeljujejo izvajalcem s pravico ali pooblastilom iz prvega odstavka tega člena, in o izvedenih transakcijah izvajalcem s pravico ali pooblastilom poročati AJPES v 15 dneh od nastanka poslovnega dogodka v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(6) Izvajalci s pravico ali pooblastilom iz prvega odstavka tega člena morajo preverjati pravilnost svojih podatkov, ki se vodijo v Registru izvajalcev s pravicami ali pooblastili in Evidenci transakcij javnih sredstev izvajalcem s pravico ali pooblastilom, in morajo o napakah takoj po ugotovitvi napake to sporočiti AJPES v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.

(1) Izvajalci s pravico ali pooblastilom iz prvega odstavka prejšnjega člena vodijo svoje poslovne knjige tako, da:
a) zagotovijo ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvajajo na podlagi dodeljenih izključnih ali posebnih pravic oziroma pooblastila za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (v nadaljnjem besedilu: dejavnost splošnega pomena) in drugih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: druge dejavnosti);
b) so vsi odhodki in prihodki dosledno razporejeni na dejavnosti splošnega pomena in druge dejavnosti na podlagi objektivno opravičenih sodil, ki temeljijo na načelih stroškovnega računovodstva in se dosledno uporabljajo iz obdobja v obdobje;
c) so načela stroškovnega računovodstva, na katerih temeljijo sodila iz prejšnje alineje, jasno določena in razložena v pojasnilih k računovodskim izkazom.
(2) Ne glede na računovodske standarde in druge predpise, ki urejajo računovodstvo, mora izvajalec s pravico ali pooblastilom iz prvega odstavka prejšnjega člena pri ločenem računovodskem spremljanju različnih dejavnosti upoštevati še naslednje:
1. Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora ločeno izkazovati opredmetena osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti splošnega pomena in opredmetena osnovna sredstva za opravljanje drugih dejavnosti.
2. Če izvajalec s pravico ali pooblastilom uporablja ista osnovna sredstva za opravljanje različnih dejavnosti, mora v posebnih razkritjih k računovodskim izkazom prikazati sodila, po katerih osnovna sredstva razporeja na dejavnosti splošnega pomena in na druge dejavnosti, ter deleže sredstev, namenjene opravljanju dejavnosti splošnega pomena in drugih dejavnosti. Te deleže upošteva pri razporejanju amortizacije, učinkov prevrednotenja in drugih gospodarskih kategorij, ki so povezane s posameznimi vrstami teh sredstev.
3. Če izvajalec s pravico ali pooblastilom opravlja dejavnosti, pri katerih v proizvajalnem procesu ustvarja proizvode, ki jih je mogoče imeti v zalogi, mora zaloge, ki jih ustvari pri opravljanju dejavnosti splošnega pomena in pri drugih dejavnosti, izkazovati posebej.
4. Namensko dodeljena sredstva za dejavnosti splošnega pomena, ki so namenjena povečanju vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev izvajalca s pravico ali pooblastilom, povečujejo dolgoročno odložene prihodke. Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora ločeno izkazovati oblikovanje in porabo dolgoročno odloženih prihodkov za nabavo, razširitev in obnovo opredmetenih osnovnih sredstev dejavnosti splošnega pomena in drugih dejavnosti.
5. Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora oblikovati za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti poslovnoizidni mesti ali poslovnoizidna mesta. Za vsako poslovnoizidno mesto ugotavlja prihodke ter na njem nastale in njemu prisojene stroške.
6. Izvajalec s pravico ali pooblastilom ugotavlja dobiček ali izgubo za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti posebej in za podjetje kot celoto.
7. Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora izkazovati učinke prevrednotenja sredstev in obveznosti do njihovih virov ter stroškov posebej za dejavnost splošnega pomena in za druge dejavnosti.
8. Za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev po njihovem pripoznanju mora izvajalec s pravico ali pooblastilom uporabljati model nabavne vrednosti.
9. Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora razčlenjevati čiste prihodke od prodaje na dejavnosti splošnega pomena in na druge dejavnosti. Prav tako mora razčlenjevati prihodke od obresti.
10. Prejeta javna sredstva mora izvajalec s pravico ali pooblastilom izkazovati posebej in ločeno po dejavnostih splošnega pomena in drugih dejavnostih.
11. Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora v pojasnilih k računovodskim izkazom razčleniti stroške po funkcionalnih skupinah iz računovodskih standardov na stroške opravljanja dejavnosti splošnega pomena in drugih dejavnosti. Podatki o posameznih vrstah stroškov so razvidni iz poslovnih knjig ali izračunani na podlagi ustreznih sodil.
12. Letno poročilo izvajalca s pravico ali pooblastilom mora poleg informacij, določenih s tem zakonom, računovodskimi standardi ali drugimi predpisi, ki urejajo vsebino letnega poročila, vsebovati še naslednje podatke in pojasnila k računovodskim izkazom:
a) pregled porabe prejetih javnih sredstev po namenih;
b) prikaz poslovnega izida izvajalca s pravico ali pooblastilom, razdeljenega na dela, ki izhajata iz opravljanja dejavnosti splošnega pomena in iz drugih dejavnosti;
c) prikaz sodil, v skladu s katerimi so na dejavnosti splošnega pomena in na druge dejavnosti razporejena sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodki in odhodki;
d) podbilanci stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti, če podjetje ocenjuje, da sta pomembni za sprejemanje poslovnih odločitev;
e) pregled opredmetenih osnovnih sredstev, ki se uporabljajo neposredno za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti na datum bilance stanja, ter
f) izkaz poslovnega izida izvajalca s pravico ali pooblastilom, razdeljen na izkaza poslovnega izida dejavnosti splošnega pomena in druge dejavnosti.
(3) Objektivno opravičenost sodil, ki služijo razporejanju prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do njihovih virov in temeljijo na načelih stroškovnega računovodstva, pred začetkom njihove uporabe preveri revizor oziroma revizorka (v nadaljnjem besedilu: revizor) v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje. O svojih ugotovitvah poroča v posebnem poročilu. Sodila se uporabljajo dosledno iz obdobja v obdobje, ob spremembi pa jih mora ponovno pregledati revizor po zakonu, ki ureja revidiranje.
(4) Pravila iz tega člena se uporabljajo za tiste dejavnosti, ki niso urejene s posebnimi pravnimi akti, ki jih je sprejela Evropska unija, in v ničemer ne spreminjajo obveznosti države ali pravnih oseb, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ali teh posebnih pravnih aktov.

(1) Izvajalci s pravico ali pooblastilom morajo dokumentacijo, ki vsebuje podatke o preglednosti finančne in organizacijske strukture, ter podatke v poslovnih knjigah hraniti najmanj pet let po koncu obračunskega leta, na katerega se nanašajo podatki. Izvajalci s pravico ali pooblastilom morajo na zahtevo Evropske komisije dokumentacijo skupaj z vsemi potrebnimi dopolnilnimi informacijami predložiti AJPES.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za:
a) izvajalce s pravico ali pooblastilom, katerih letni čisti prihodek v dveh obračunskih letih pred obračunskim letom, v katerem uživajo posebno ali izključno pravico ali so pooblaščeni za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, znaša manj kot 40 milijonov eurov, oziroma javne kreditne institucije, katerih bilančna vsota znaša manj kot 800 milijonov eurov;
b) izvajalce s pravico ali pooblastilom, ki so bili pooblaščeni za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, če jim je bilo nadomestilo v kakršnikoli obliki, ki ga prejemajo, dodeljeno za določeno obdobje po odprtem, preglednem in nepristranskem postopku;
c) izvajalce s pravico ali pooblastilom, ki so pooblaščeni za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena in ki poleg te dejavnosti splošnega pomena ne izvajajo drugih dejavnosti.

(1) AJPES mora vsako leto do 15. marca predložiti seznam JPvPD iz drugega odstavka 6. člena tega zakona ministrstvu, pristojnemu za finance.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, mora vsako leto do 31. marca predložiti seznam JPvPD iz prejšnjega odstavka Evropski komisiji.
(3) AJPES mora predložiti poročila, izkaze, podatke in navedbe, ki jih zbira in obdeluje po šestem odstavku 6. člena tega zakona, ministrstvu, pristojnemu za finance, takoj, ko jih prejme.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance, mora predložiti dokumentacijo iz prejšnjega odstavka Evropski komisiji v 15 delovnih dneh po datumu objave letnega poročila posameznega JPvPD, vendar najpozneje devet mesecev po izteku obračunskega obdobja posameznega JPvPD.

(1) AJPES zbira in obdeluje podatke, ki mu jih morajo predložiti organi oblasti, javna podjetja in izvajalci s pravico ali pooblastilom (v nadaljnjem besedilu: poročevalci) v skladu s tem zakonom.
(2) Poročevalci morajo AJPES pisno sporočiti spremembo obračunskega obdobja v osmih dneh po sprejeti odločitvi.
(3) Na zahtevo Evropske komisije, ki jo ministrstvo, pristojno za finance, posreduje AJPES, pripravi AJPES poročilo. Če podatki, ki jih AJPES že ima na podlagi tekočega poročanja poročevalcev, ne ustrezajo vsem zahtevam Evropske komisije, AJPES pozove poročevalce, da v osmih dneh predložijo dodatne podatke v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(4) AJPES predloži poročilo skupaj z dodatnimi podatki iz prejšnjega odstavka ministrstvu, pristojnemu za finance, ki ga posreduje Evropski komisiji.

Informacije o:
– firmah oziroma imenih javnih podjetij iz Registra javnih podjetij po ZPFOLERD iz petega odstavka 4. člena tega zakona in
– firmah oziroma imenih izvajalcev s pravico ali pooblastilom iz Registra izvajalcev s pravicami ali pooblastili iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona so javne.

(1) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, izda pravilnik, s katerimi podrobneje uredi področje preglednosti finančnih odnosov med javnimi oblastmi in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij, in v katerem podrobneje določi:
– postopek za posredovanje podatkov iz osmega odstavka 4. člena, 18., 19. in 20. člena tega zakona;
– oblike transakcij javnih sredstev iz drugega odstavka 5. člena tega zakona;
– vsebino Evidence o dodeljenih in uporabljenih javnih sredstvih iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona in
– vsebino Evidence transakcij javnih sredstev izvajalcem s pravico ali pooblastilom iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona.
(2) AJPES v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, izda navodilo, s katerim predpiše postopek za predložitev podatkov, ki jih morajo poročevalci poročati AJPES po določbah tega zakona.

(1) Nadzor nad izvajanjem posameznih določb tega zakona opravljata AJPES in ministrstvo, pristojno za finance.
(2) AJPES in ministrstvo, pristojno za finance, odločata o prekrških za kršitve določb tega zakona po 15. členu tega zakona kot prekrškovna organa v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
(3) AJPES je pristojna za nadzor nad izvajanjem določb:
– četrtega in šestega odstavka 4. člena tega zakona ter osmega odstavka 4. člena tega zakona, ko gre za poročanje na zahtevo AJPES;
– tretjega odstavka 5. člena tega zakona, ko gre za poročanje AJPES;
– petega in šestega odstavka 5. člena tega zakona;
– sedmega odstavka 5. člena tega zakona, ko gre za predložitev dokumentacije skupaj z vsemi potrebnimi dopolnilnimi informacijami AJPES;
– prvega, šestega in sedmega odstavka 6. člena tega zakona;
– četrtega do šestega odstavka 7. člena tega zakona;
– prvega odstavka 9. člena tega zakona, ko gre za predložitev dokumentacije skupaj z vsemi potrebnimi dopolnilnimi informacijami AJPES;
– drugega in tretjega odstavka 11. člena tega zakona;
– 18., 19. in 20. člena tega zakona, ko gre za poročanje AJPES in
– 21. člena tega zakona.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance, je pristojno za nadzor nad izvajanjem določb:
– osmega odstavka 4. člena tega zakona, ko gre za poročanje na zahtevo ministrstva, pristojnega za finance;
– tretjega odstavka 5. člena tega zakona, ko gre za vodenje ustreznih evidenc o transakcijah javnih sredstev v organih oblasti in javnih podjetij;
– sedmega odstavka 5. člena tega zakona, ko gre za hranjenje dokumentacije in podatkov v evidencah o transakcijah v organih oblasti in javnih podjetjih;
– tretjega do petega odstavka 6. člena tega zakona;
– prvega in drugega odstavka 7. člena tega zakona;
– 8. člena tega zakona;
– prvega odstavka 9. člena tega zakona, ko gre za hranjenje dokumentacije in podatkov v poslovnih knjigah, in
– 18., 19. in 20. člena tega zakona, ko gre za poročanje ministrstvu, pristojnemu za finance.
(5) Ministrstvo, pristojno za finance, lahko pri izvajanju nadzora iz prejšnjega odstavka zahteva poročila in informacije ali opravi pregled poslovanja organov oblasti in podjetij.

(1) Z globo od 6.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetje oziroma organ oblasti, če krši:
1. četrti, šesti in osmi odstavek 4. člena tega zakona;
2. tretji, peti, šesti in sedmi odstavek 5. člena tega zakona;
3. prvi ter tretji do sedmi odstavek 6. člena tega zakona;
4. prvi, drugi ter četrti do šesti odstavek 7. člena tega zakona;
5. 8. člen tega zakona;
6. prvi odstavek 9. člena tega zakona;
7. drugi in tretji odstavek 11. člena tega zakona ali
8. 18. do 21. člen tega zakona.
(2) Z globo od 300 do 4.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba podjetja oziroma organa oblasti, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Minister, pristojen za finance, izda predpis iz prvega odstavka 13. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) AJPES izda predpis iz drugega odstavka 13. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi predpisa iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.

AJPES vzpostavi registre in evidence, ki jih mora voditi v skladu s tem zakonom, v treh mesecih po uveljavitvi predpisa iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.

(1) Organi oblasti morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30 dneh po uveljavitvi predpisa iz prvega odstavka 13. člena tega zakona posredovati seznam svojih naložb v podjetja in seznam javnih podjetij, ki so pod njihovim prevladujočim vplivom, po stanju na dan uveljavitve tega zakona v elektronski obliki po postopku, določenem v pravilniku iz prvega odstavka 13. člena tega zakona. V seznamu javnih podjetij morajo pri tistih javnih podjetjih, ki so pod prevladujočim vplivom v skladu z b) ali c) točko prvega odstavka 4. člena tega zakona, navesti tudi pravni akt, ki daje organu oblasti prevladujoč vpliv.
(2) Organi oblasti morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, do vzpostavitve Registra javnih podjetij sporočati spremembe v seznamu svojih naložb v podjetja in seznamu javnih podjetij, ki so pod njihovim prevladujočim vplivom, iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od nastanka spremembe v elektronski obliki po postopku, določenem v predpisu iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.

(1) Javna podjetja morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30 dneh po uveljavitvi predpisa iz prvega odstavka 13. člena tega zakona posredovati seznam svojih naložb v podjetja in svojo lastniško strukturo po stanju na dan uveljavitve tega zakona v elektronski obliki po postopku, določenem v pravilniku iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.
(2) Javna podjetja morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, do vzpostavitve Registra javnih podjetij sporočati spremembe v seznamu svojih naložb v podjetja iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od nastanka spremembe v elektronski obliki po postopku, določenem v predpisu iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.

(1) Organi oblasti morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30 dneh po uveljavitvi predpisa iz prvega odstavka 13. člena tega zakona posredovati seznam podjetij, katerim so do vključno dne uveljavitve tega zakona že dodelili posebne ali izključne pravice ali pooblastila za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena v elektronski obliki po postopku, določenem v predpisu iz prvega odstavka 13. člena tega zakona. V seznamu podjetij morajo pri vsakem posameznem podjetju navesti pravni akt, s katerim je bila podeljena pravica ali pooblastilo.
(2) Organi oblasti morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, do vzpostavitve Registra izvajalcev s pravicami ali pooblastili sporočati spremembe v seznamu podjetij iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od nastanka spremembe v elektronski obliki po postopku, določenem v predpisu iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.

Poročevalci morajo v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona AJPES pisno obvestiti, ali se njihovo obračunsko obdobje razlikuje od koledarskega. Če AJPES glede posameznega poročevalca ne prejme nobenega obvestila, AJPES pri vodenju evidenc o transakcijah upošteva, da je obračunsko obdobje tega poročevalca enako koledarskemu.

Poročevalci začnejo prvič poročati v skladu s tem zakonom o podatkih, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, ki se začne:
– januarja 2008, ko je obračunsko obdobje enako koledarskemu, ali
– po uveljavitvi tega zakona in se konča pred 31. decembrom 2008, ko se obračunsko obdobje razlikuje od koledarskega.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati tretji odstavek 2. člena in 6. do 9. člen Pravilnika o načinu in rokih zagotavljanja podatkov za vodenje centralne evidence finančnega premoženja države oziroma občine (Uradni list RS, št. 129/04).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.