Na podlagi sedmega odstavka 159. člena, drugega odstavka 160. člena ter 2. in 3. točke prvega odstavka 165. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L št. 272 z dne 25. 10. 1996, str. 36), kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb Sklepa Sveta 1999/468/ES glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 96/67/ES), določa in ureja nekatera vprašanja dostopa do trga storitev zemeljske oskrbe na letališču, pogoje in merila glede omejitev zemeljske oskrbe ter pravila in merila za zagotavljanje primernih, nepristranskih, preglednih in nediskriminacijskih pogojev za prost dostop do letaliških objektov in naprav ter za razdelitev prostora, namenjenega za zemeljsko oskrbo.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja letalstvo.

(1) Ta uredba se uporablja za vsako letališče, ki je na ozemlju Republike Slovenije odprto za komercialni zračni promet.
(2) Ministrstvo, pristojno za promet, vsako leto pred 1. julijem Komisiji pošlje podatke, ki so potrebni, da se sestavi seznam letališč, na katere se nanaša ta uredba, in druge podatke, potrebne za spremljanje izvajanja Direktive Sveta 96/67/ES.

Obratovalec javnega letališča in uporabnik letališča, ki izvaja storitve zemeljske oskrbe oziroma samooskrbe, ter izvajalec storitev zemeljske oskrbe za tretje morajo predložiti revidirano bilanco stanja in izkaza poslovnega izida skupaj z revizorjevim poročilom ministrstvu, pristojnemu za promet, vsaj šest mesecev po koncu poslovnega leta.

(1) Upravljalec letališča mora izvajalcem storitev zemeljske oskrbe omogočiti opravljanje storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe.
(2) Na predlog ministra, pristojnega za promet, vlada za posamezno letališče omeji število izvajalcev, ki so pooblaščeni za opravljanje naslednjih storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe:
– sprejem in odpremo prtljage,
– sprejem in odpremo zrakoplovov na ploščadi,
– oskrbo z gorivom in mazivom,
– sprejem in odpremo tovora in pošte v delu, ki se nanaša na fizično ravnanje s tovorom in pošto med letališkim terminalom in zrakoplovom ob prihodu, odhodu ali prenosu, če prostor ne omogoča pravilne uporabe, hranjenja ali vzdrževanja opreme, ki je potrebna za opravljanje teh storitev. Ministrstvo za promet predhodno pridobi mnenje upravljalca letališča.
(3) Če se v skladu s prejšnjim odstavkom omeji število izvajalcev, vsaj eden od pooblaščenih izvajalcev ne sme biti neposredno ali posredno pod nadzorom:
– upravljalca letališča,
– vsakega uporabnika letališča, ki je prepeljal več kot 25 odstotkov potnikov ali tovora, ugotovljenega na letališču v letu pred letom, v katerem so bili izbrani ti izvajalci,
– organa, ki neposredno ali posredno nadzira ali ga nadzira upravljalec tega letališča ali uporabnik letališča.
(4) Če se v skladu z drugim odstavkom tega člena omeji število pooblaščenih izvajalcev, mora upravljalec letališča uporabniku letališča zagotoviti, ne glede na to, kateri del letališča mu je bil dodeljen, možnost za dejansko izbiro med vsaj dvema izvajalcema storitev zemeljske oskrbe za vsako vrsto storitev, za katero velja omejitev, pod pogoji, določenimi v drugem in tretjem dostavku tega člena.

(1) Na predlog ministra, pristojnega za promet, lahko vlada omeji pravico do samooskrbe na najmanj dva uporabnika letališča za naslednje storitve zemeljske oskrbe:
– sprejem in odpremo prtljage,
– sprejem in odpremo zrakoplovov na ploščadi,
– oskrbo z gorivom in mazivom,
– sprejem in odpremo tovora in pošte v delu, ki se nanaša na fizično ravnanje s tovorom in pošto med letališkim terminalom in zrakoplovom ob prihodu, odhodu ali tranzitu. Ministrstvo za promet predhodno pridobi mnenje upravljalca letališča.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za promet, izbere uporabnike letališča, ki jim je dovoljena samooskrba, na podlagi naslednjih meril:
– delež v številu prepeljanih potnikov in tovora ter letalskih operacij v skupnem obsegu prometa na letališču,
– obseg vzdrževalnih dejavnosti za zrakoplove, s katerimi opravlja promet,
– število zaposlenih na letališču.

(1) Kadar posebne omejitve razpoložljivega prostora ali zmogljivosti na letališču, zlasti če do njih pride zaradi zasičenosti letališča ali stopnje izkoriščenosti območja, onemogočijo odprtje trga storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe ali izvedbo samooskrbe, lahko minister, pristojen za promet, predlaga vladi sprejetje naslednjih izjem:
a) omejitev števila izvajalcev za eno ali več storitev zemeljske oskrbe na celotnem letališču ali delu letališča. V tem primeru se uporabljata drugi in tretji odstavek 5. člena te uredbe,
b) omejitev pravice do opravljanja ene ali več storitev zemeljske oskrbe, navedenih v drugem odstavku 5. člena te uredbe, le na enega izvajalca,
c) omejitev pravice do samooskrbe omejenemu številu uporabnikov letališča za storitev zemeljske oskrbe, če so ti uporabniki izbrani na podlagi meril iz drugega odstavka prejšnjega člena,
d) prepoved samooskrbe ali omejitev na enega uporabnika letališča za storitev zemeljske oskrbe iz prvega odstavka prejšnjega člena te uredbe.
(2) Za vse izjeme iz prejšnjega odstavka je treba:
a) določiti storitev ali storitve zemeljske oskrbe, za katere je bila odobrena izjema, in posebne omejitve razpoložljivega prostora ali zmogljivosti, ki to izjemo utemeljujejo,
b) priložiti načrt ustreznih ukrepov za premostitev omejitev.
(3) Poleg zahtev iz prejšnjega odstavka izjeme ne smejo:
– neupravičeno omejevati prostega dostopa do trga storitev zemeljske oskrbe,
– povzročati izkrivljanja konkurence med izvajalci storitev zemeljske oskrbe in/ali samooskrbnimi uporabniki letališč,
– biti obsežnejše, kot je potrebno.
(4) Izjeme iz prvega odstavka tega člena se odobrijo za tri leta, razen izjem, odobrenih na podlagi točke b) prvega odstavka tega člena. Nova odločitev o vsakem zahtevku za izjemo se sprejme najpozneje v treh mesecih pred koncem prej navedenega obdobja v skladu s postopkom, določenim v tem členu. Izjeme iz točke b) prvega odstavka te uredbe se odobrijo za dve leti.
(5) Ministrstvo, pristojno za promet, o vsaki odobreni izjemi iz prvega odstavka tega člena in o razlogih, ki jo upravičujejo, obvesti Komisijo vsaj tri mesece pred začetkom njene veljavnosti.

(1) Obratovalec letališča in obratovalec njegovega dela oziroma upravljalec centralizirane infrastrukture, ki je potrebna za opravljanje storitev zemeljske oskrbe (v nadaljnjem besedilu: skupna infrastruktura), morajo zagotoviti prost dostop do skupne infrastrukture in razdeliti prostor, namenjen za zemeljsko oskrbo (v nadaljnjem besedilu: skupna območja), ob upoštevanju naslednjih pravil in meril:
1. skupne infrastrukture in skupna območja, na katerih se izvajajo storitve zemeljske oskrbe, morajo biti primerne velikosti in vzdrževana ter morajo imeti predpisana obratovalna dovoljenja,
2. pogoji za uporabljanje skupnih infrastruktur in skupnih območij izvajalcem storitev zemeljske oskrbe ne smejo nalagati obveznosti, ki niso združljive z odobreno dejavnostjo storitev zemeljske oskrbe,
3. pri dodeljevanju prostora ali določanja vrstnih redov uporabe skupnih infrastruktur in skupnih območij mora biti ob zagotavljanju varnosti in nemotenosti zračnega prometa zagotovljena enaka obravnava vseh uporabnikov skupnih infrastruktur za namene storitev zemeljske oskrbe,
4. vrstni red uporabe skupnih infrastruktur in skupnih območij se določi na podlagi vrstnega reda (časa) prispelih prijav oziroma zahtevkov,
5. pogoji in navodila za uporabljanje skupnih infrastruktur in skupnih območij ne smejo vsebovati različnih pogojev za samooskrbne uporabnike letališča, registrirane izvajalce in obratovalce letališč, če se skupne infrastrukture in skupna območja, ki jih upravljajo, uporabljajo za storitve zemeljske oskrbe,
6. pogoji in navodila za uporabljanje skupnih infrastruktur in skupnih območij za opravljanje storitev zemeljske oskrbe, vključno z nadomestili za njihovo uporabo, morajo biti na razpolago zainteresiranim stranem,
7. računovodstvo za storitve zemeljske oskrbe je treba voditi ločeno od računovodstva za druge dejavnosti, ki jih opravlja izvajalec storitev zemeljske oskrbe. Preverjati je treba izvajanja ločenega računovodstva neodvisnega revizorja in sporočanje predpisanih podatkov pristojnemu ministrstvu,
8. morebitni količinski in podobni popusti pri morebitnem zaračunavanju nadomestil za uporabo skupnih infrastruktur in skupnih območij se smejo priznavati le v skladu z objavljenimi tarifami in cenami,
9. obratovalci skupnih infrastruktur in skupnih območij ne smejo delati razlike med izvajalci storitev zemeljske oskrbe na podlagi državljanstva oziroma med domačimi in tujimi ponudniki storitev zemeljske oskrbe oziroma med samooskrbnimi uporabniki letališča.
(2) Če se obratovalec skupnih infrastruktur in skupnih območij odloči, da za dostop do njih zaračunava nadomestila, mora ta nadomestila določiti na podlagi načel iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1) Upravljalec letališča oziroma ministrstvo, pristojno za promet, morata izvesti postopek zbire izvajalcev, pooblaščenih za opravljanje storitev zemeljske oskrbe na letališču, na katerem je njihovo število omejeno v skladu z drugim odstavkom 5. člena in 7. členom te uredbe, v skladu z naslednjimi pravili:
1. če se zahteva vzpostavitev standardnih pogojev ali tehničnih specifikacij, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci storitev zemeljske oskrbe, se ti pogoji ali specifikacije določijo po posvetovanju z odborom uporabnikov letališč. Merila za izbiro, ki so določena v standardnih pogojih ali tehničnih specifikacijah, morajo biti primerna, objektivna, pregledna in nediskriminacijska;
2. razpis za zbiranje ponudb, na katerega se lahko prijavijo vsi zainteresirani izvajalci storitev zemeljske oskrbe, mora biti objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti;
3. izvajalce storitev zemeljske oskrbe izbere:
a) upravljalec letališča po posvetovanju z odborom uporabnikov letališča, če upravljalec:
– ne opravlja podobnih storitev zemeljske oskrbe,
– neposredno ali posredno ne nadzoruje nobenega podjetja, ki izvaja take storitve, ter
– ni kakor koli povezan s takim podjetjem;
b) v vseh drugih primerih ministrstvo, pristojno za promet, po posvetovanju z odborom uporabnikov letališča in upravljalcem letališča;
4. izvajalci storitev zemeljske oskrbe so izbrani za sedem let;
5. če izvajalec storitev zemeljske oskrbe preneha opravljati svoje dejavnosti pred koncem obdobja, za katero je bil izbran, se zamenja na podlagi postopka, določenega s tem členom.
(2) Če je število izvajalcev storitev zemeljske oskrbe omejeno v skladu z drugim odstavkom 5. člena in 7. členom te uredbe, lahko upravljalec letališča sam opravlja storitve zemeljske oskrbe in zanj ne velja postopek izbire iz prejšnjega odstavka. Upravljalec letališča lahko za opravljanje storitev zemeljske oskrbe na letališču pooblasti podjetje, ne da bi za izbiro tega podjetja veljal postopek, določen v tem členu, če:
– je to podjetje pod neposrednim ali posrednim nadzorom tega upravljalca letališča ali
– je ta upravljalec letališča pod neposrednim ali posrednim nadzorom tega podjetja.
(3) Upravljalec letališča o odločitvah, sprejetih po tem členu, obvesti odbor uporabnikov letališča.

Ministrstvo, pristojno za promet, organizira posvetovalni sestanek v zvezi z uporabo 159. do 161. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06 – uradno prečiščeno besedilo) in te uredbe pred začetkom letnega in zimskega prometnega obdobja med upravljalcem letališča, odborom uporabnikov letališča in podjetji, ki opravljajo storitve zemeljske oskrbe. To posvetovanje se med drugim nanaša na cene tistih storitev zemeljske oskrbe, za katere sta bila v skladu s točko b) prvega odstavka 7. člena te uredbe odobrena izjema in organiziranje opravljanja teh storitev. Če pri opravljanju storitev zemeljske oskrbe ni sprememb s spremembo prometnega obdobja, je posvetovanje lahko le enkrat letno.

Ministrstvo, pristojno za promet, lahko na predlog upravljalca letališča izvajalcu storitev zemeljske oskrbe ali uporabniku letališča odvzame obratovalno dovoljenje za opravljanje storitev zemeljske oskrbe ali samooskrbo, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.