Na podlagi 1. in 16. člena Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (Uradni list RS, št. 134/03, 72/04, 4/06 in 132/06) minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo izdaja

S tem pravilnikom se določa metodologija za pripravo finančne ocene osnovnih letnih sredstev na novoustanovljenih javnih visokošolskih zavodih v novi študijski skupini in novih visokošolskih zavodih s koncesijo.
Metodologija se uporablja tudi za pripravo finančne ocene pri akreditaciji visokošolskega zavoda ali študijskega programa, če je ni mogoče pripraviti na podlagi dejanskih podatkov.

Elementi metodologije so le kalkulativna osnova za vrednotenje stroškov dela ter izdatkov za blago in storitve za pedagoško dejavnost visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev ter knjižničarsko, informacijsko, organizacijsko, upravno in infrastrukturno dejavnost.
Elementi te metodologije se ne uporabljajo kot kalkulativna osnova za določitev sredstev za:
– interesno dejavnost študentov,
– investicije (gradnjo, obnovo ali nakup nepremičnin in opreme),
– investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme,
– razvojne naloge,
– znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki ni povezana s pedagoško dejavnostjo in
– nacionalno pomembne naloge.

Kratice, ki se uporabljajo pri pripravi izračunov po tem pravilniku, pomenijo:
– kratice, povezane z izvajanje predmetov:
• KV – klinične vaje,
• KV-P – klinične vaje – praksa,
• LV – laboratorijske vaje,
• PR – predavanje,
• SE – seminar,
• SV – seminarske vaje in
• TE – terenske vaje;
– kratice, povezane z izvajalci predmetov:
• AD – asistent z doktoratom,
• AM – asistent z magisterijem,
• AS – asistent,
• DO – docent,
• IP – izredni profesor,
• KN – knjižničar,
• LA – laborant,
• LE – lektor (samo pri študijskih programih tujih jezikov)
• PR – predavatelj,
• RP – redni profesor,
• SO – strokovni sodelavec,
• SOP – strokovni sodelavec, izvajalec kliničnih vaj – prakse,
• UV – učitelj veščin (tujega jezika ali športne vzgoje),
• VP – višji predavatelj;
– druge kratice:
• OLS – osnovna letna sredstva,
• NLS – normativna letna sredstva.

Za določitev števila ur predavanj, seminarjev in vaj se upošteva delitev študentov v skupine:
– do 150 študentov v skupini za predavanja oziroma seminar,
– najmanj 30 študentov v skupini za seminarske vaje, če je skupin pri enem predmetu več, mora biti v zadnji najmanj 20 študentov,
– najmanj 15 študentov v skupini za laboratorijske vaje, če je skupin pri enem predmetu več, mora biti v zadnji najmanj 10 študentov,
– najmanj 15 študentov v skupini za terenske vaje, če je skupin pri enem predmetu več, mora biti v zadnji najmanj 10 študentov,
– najmanj 10 študentov v skupini za klinične vaje.
Ne glede na določbe iz prejšnjega odstavka se visokošolskim zavodom pri določitvi osnovnih letnih sredstev vrednoti izvajanje študijskega programa najmanj za eno skupino.
Izbirni predmeti in moduli se ne glede na število študentov priznajo za eno skupino, in sicer se vrednoti toliko izbirnih predmetov, kot bi bilo število skupin pri vajah, če bi se izvajal le en izbirni predmet.
Če se na istem visokošolskem zavodu predmet izvaja za dva študijska programa ali več in je skupno število študentov enako ali manjše, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, se vrednoti samo enkrat.

Za določitev vrednosti predavanj, seminarjev oziroma vaj, se za izvedbo:
– predavanj oziroma seminarjev v univerzitetnih študijskih programih upošteva 12,41 količnika mesečno za 180 ur predavanj oziroma seminarjev letno (6 ur na teden, 30 tednov);
– predavanj oziroma seminarjev v visokošolskih strokovnih študijskih programih, razen v študijskih programih s podpodročij zdravstvene nege (723), zdravstvene tehnike (725) in rehabilitacijske tehnike (726), upošteva 10,16 količnika mesečno za 225 ur predavanj oziroma seminarjev letno (7,5 ur na teden, 30 tednov);
– predavanj oziroma seminarjev v visokošolskih strokovnih študijskih programih s podpodročij zdravstvene nege (723), zdravstvene tehnike (725) in rehabilitacijske tehnike (726) upošteva 9,49 količnika mesečno za 270 ur predavanj oziroma seminarjev letno (9 ur na teden, 30 tednov);
– seminarskih vaj upošteva 8,09 količnika mesečno za 300 ur vaj letno (10 ur na teden, 30 tednov);
– laboratorijskih ali terenskih vaj upošteva 8,09 količnika mesečno za 300 ur vaj letno (10 ur na teden, 30 tednov);
– laboratorijskih ali terenskih vaj dodatno upošteva 5,50 količnika mesečno za 630 ur vaj letno (21 ur na teden, 30 tednov);
– predavanj, seminarjev oziroma vaj iz tujega jezika upošteva 7,55 količnika mesečno za 270 ur vaj letno (9 ur na teden, 30 tednov);
– kliničnih vaj v visokošolskih strokovnih študijskih programih upošteva 8,20 količnika mesečno za 480 ur letno (16 ur na teden, 30 tednov);
– kliničnih vaj v univerzitetnih študijskih programih upošteva 9,49 količnika mesečno za 300 ur letno (10 ur na teden, 30 tednov).
– kliničnih vaj – prakse v visokošolskih strokovnih študijskih programih upošteva 8,20 količnika na 40 delovnih ur na teden, za 42 tednov.
Vrednosti predavanj, seminarjev oziroma vaj, razen za klinične vaje – prakso v visokošolskih strokovnih študijskih programih, so navedene v pedagoških urah in se preračunajo na 12 mesecev. Klinične vaje – praksa v visokošolskih strokovnih študijskih programih – so v delovnih urah.
Pri določitvi vrednosti predavanj, seminarjev oziroma vaj se upošteva oblika izvedbe predmeta, navedena v študijskem programu. Ne glede na obliko izvajanja predmeta, določeno v akreditiranem študijskem programu, se:
– pri predmetih s področij družbenih ter poslovnih ved in prava ter humanistike, in pri teoretičnih predmetih s področja matematike in statistike vrednotijo seminarske vaje;
– klinične vaje vrednotijo samo pri predmetih s področij veterinarstva in zdravstva.

Količnik je vrednost izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred. Pri pripravi finančne ocene se upošteva povprečna letna vrednost, izračunana na podlagi podatkov, poznanih ob pripravi finančne ocene.
Plačni razred je po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, del plačne lestvice. Pri pripravi finančne ocene se upošteva povprečna letna vrednost, izračunana na podlagi podatkov, poznanih ob pripravi finančne ocene.

Za knjižničarsko, informacijsko, organizacijsko, upravno in drugo strokovno dejavnost se upošteva:
– 9% vrednosti študijskega programa, izračunane po tej metodologiji, pri čemer se v osnovo ne vštevajo sredstva, izračunana po tem členu,
– 26,14 količnika mesečno,
– ena plača mesečno v 52 plačnem razredu, povečana za 20%, in
– 0,5 plače mesečno v 49 plačnem razredu, povečane za 20%.

Za izdatke za blago in storitve se upošteva:
– 15% vrednosti študijskega programa, izračunane po tej metodologiji, skupaj s sredstvi za delovanje informacijske, organizacijske, upravne in infrastrukturne dejavnosti za študijske programe prve in druge študijske skupine, razen za študijske programe s podpodročij zdravstvene nege (723), zdravstvene tehnike (725) in rehabilitacijske tehnike (726);
– 20% vrednosti študijskega programa, izračunane po tej metodologiji, skupaj s sredstvi za delovanje informacijske, organizacijske, upravne in infrastrukturne dejavnosti za študijske programe od tretje do pete študijske skupine in za študijske programe s podpodročij zdravstvene nege (723), zdravstvene tehnike (725) in rehabilitacijske tehnike (726);
– 25% vrednosti študijskega programa, izračunane po tej metodologiji, skupaj s sredstvi za delovanje informacijske, organizacijske, upravne in infrastrukturne dejavnosti za študijske programe šeste študijske skupine.

Za število študentov se upošteva število študentov rednega študija v tekočem študijskem letu oziroma zadnji znani podatki o številu študentov rednega študija v študijskem programu, za katerega se pripravlja finančna ocena.
Če prva generacija študentov rednega študija še ni vpisana, se za določitev študentov prvega letnika upošteva število razpisanih mest za redni študij. Če študijski program še ni bil razpisan oziroma je bil razpisan kot nekoncesioniran študijski program, se upošteva podatek o načrtovanem številu razpisanih mest za redni študij iz vloge za akreditacijo študijskega programa. Za določitev študentov višjih letnikov se upošteva število razpisanih mest za prvi letnik rednega študija, zmanjšano za 20%.
Dokler prva vpisana generacija študentov ne konča študija, se za določitev števila študentov višjih letnikov upošteva število študentov, enako zadnjemu letniku z vpisanimi študenti.

Osnovna letna sredstva se določijo za tisti del študijskega programa, ki se v posameznem koledarskem letu izvaja. Določijo se tako, da se izračunana vrednost za leto izračuna pomnoži z odstotkom, ki je za posamezno leto določen v 5. členu Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008.
Če se študijski program delno že financira po določbah od 5. do 7. člena Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008, se osnovna letna sredstva, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, zmanjšajo. Izračunana osnovna letna sredstva se delijo s številom študentov, določenim v skladu s 17. členom Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008. Tako izračunana sredstva na študenta se pomnožijo z razliko med številom študentov, ki je v izračunu upoštevano v tekočem letu, in številom študentov, ki je bilo v izračunu upoštevano v preteklem letu.

Ne glede na določbo 6. člena tega pravilnika se pri izračunih za leto 2007 upošteva, da je:
– vrednost količnika 233,97 EUR,
– vrednost ene plače v 52 plačnem razredu, povečane za 20%, 3.938,36 EUR in
– vrednost 0,5 plače v 49 plačnem razredu, povečane za 20%, 1.750,60 EUR.

V letu 2007 se osnovna letna sredstva po tem pravilniku določijo za:
Univerzo v Mariboru, Medicinsko fakulteto,
Univerzo na Primorskem, Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo,
Univerzo v Novi Gorici, Fakulteto za humanistiko (prej Fakulteta za slovenistiko Stanislava Škrabca),
Univerzo v Novi Gorici, Visoko šolo za vinarstvo in vinogradništvo,
Evropsko pravno fakulteto Nova Gorica,
Fakulteto za uporabne družbene študije Nova Gorica,
Mednarodno fakulteto za družbene in poslovne študije in
Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.