Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 3. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 17/00, 11/01, in Uradni vestnik Gorenjske, št. 13/02) ter 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 71/01 in 109/01 ter Uradni vestnik št. 34/04, 17/05, Uradni list RS, št. 39/06) je Občinski svet Občine Žirovnica na 6. redni seji dne 31. maja 2007 sprejel

Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo.
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Za storitve javne službe se tudi šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

Z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja upravlja in gospodari JEKO-IN, javno komunalno podjetje, d.o.o. Jesenice (upravljavec).
V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem območju Občine Žirovnica, kjer je zgrajen javni vodovod, zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
3. vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
4. nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;
5. vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m;
6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
7. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
8. monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
9. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
10. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
11. izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
12. občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
13. občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
15. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
16. vodenje katastra javnega vodovoda;
17. posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
18. vodenje evidenc v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06).
Monitoring kemijskega stanja vodnega vira iz osme točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda.

Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na območju Občine Žirovnica, razen na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine, in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju Občine Žirovnica, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje:
– poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan, ali
– stavbe na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe.
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.

Upravljavec v roku enega leta po uveljavitvi odloka sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.

Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto, katerega načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe sam. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod;
2. vodovodni priključek
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi;
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3. vodomerni jašek ali niša;
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgrade na podlagi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na podlagi posebne odločbe upravnega organa, ki izdajo gradbeno dovoljenje.

Objekti in naprave upravljavca so:
a) sekundarni vodovod (sekundarno vodovodno omrežje in naprave):
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje);
– omrežje za vzdrževanje javnih površin;
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
b) primarni vodovod (primarno vodovodno omrežje in naprave):
– na ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
– vodohrani;
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji);
c) magistralno vodovodno omrežje in naprave:
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije;
– transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode;
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.

Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna.
Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali
– da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški (ta poselitvena območja oziroma njihovi deli morajo biti določeni v občinskem programu komunalnega opremljanja naselij).
Upravljavec mora obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
Dokler upravljavec ne zagotovi ustreznih pogojev, navedenih v tem odloku, priključitev na javni vodovod ni obvezna.

Upravljavec opravlja na območju Občine Žirovnica na podlagi javnega pooblastila naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku:
– izdaja projektne pogoje, smernice, soglasja in mnenja, vse v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– izdaja soglasja k projektnim rešitvam,
– soglasja za začasen priključek oziroma za vrtni priključek.
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:
a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
– lokacijsko informacijo,
– idejno zasnovo,
– situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi;
b) k vlogi za soglasje k projektnih rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika,
– izvedbeni načrt interne vodovodne instalacije;
c) k soglasju za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča,
– služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekal priključek
d) k soglasju za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– lokacijsko informacijo oziroma drug ustrezen dokument (odločbo, ipd.) upravnega organa o začasnem objektu,
– oceno predvidene porabe vode;
e) projektne pogoje izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967.

Upravljavec je dolžan izvesti priključek in dobavljati vodo uporabniku, če uporabnik poleg pogojev iz soglasij:
– predloži atest o brezhibnosti vodovodnega priključka in interne vodovodne instalacije,
– predloži potrdilo o dezinfekciji interne vodovodne instalacije,
– predloži dokazilo o plačanem znesku komunalnega prispevka in odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki jo na zahtevo uporabnika ali po uradni dolžnosti izda pristojni občinski upravni organ v primeru, da se objekt, ki je v lasti uporabnika, določenega po tem odloku, priključuje na lokalno komunalno infrastrukturo ali, da predmetni objekt povečuje priključno moč na lokalno komunalno infrastrukturo. Uporabnik vode s plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne pravice na vodovodu.
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej.

Za prevzem vodovodnih objektov – naprav v upravljanje upravljavcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira).
2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje.
3. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom.
4. Sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun.
5. Izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav.
6. Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev).

Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.
Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.

Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna.

Porabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire na območju, ki ga oskrbuje z vodo javni vodovod, morajo stalno meriti količino izčrpane vode.
Javni porabniki, ki uporabljajo javni vodovod, priključen na javni vodovod upravljavca – dobavitelja, so dolžni meriti dobavljeno količino vode in porabljeno količino pri svojih porabnikih.

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, pa nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku dveh let od uveljavitve tega odloka, skladno z določili tega odloka.
Vsak obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati.
Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo.
Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera bremenijo uporabnika v obliki števnine, ki jo upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom.

Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčituje za obračun stroškov, razen če skleneta upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor (jašek, niša, ipd.) za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje in redne preglede.

Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 19. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je njegova točnost sporna. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Viri financiranja javne službe so:
– cena porabljene pitne vode,
– števnina,
– komunalni prispevek,
– sredstva občinskega proračuna.

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih.
Občinski svet daje soglasje k ceni za m3 porabljene vode in števnini na predlog upravljavca javnega vodovoda, če z drugimi predpisi ni določeno drugače.

Če upravljavec ali porabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi standardov porabe.

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej.
Pri porabnikih – fizičnih osebah odčita upravljavec stanje na obračunskem vodomeru najmanj dvakrat letno, pri pravnih osebah pa mesečno, neupoštevaje število odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera.

V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več porabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda ali posameznim porabnikom po dogovorjenih kriterijih razdelitve po posameznih uporabnikih.

Račun mora porabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Porabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice. Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici oziroma računu v postavljenem roku, pa ni ugovarjal izvedenemu obračunu, mu upravljavec pošlje pisni opomin za plačilo.
Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici oziroma računu niti v 45 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode, o čemer mora biti porabnik v opominu že opozorjen. Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo, poleg nalog iz 2. člena tega odloka, naslednje obveznosti:
– pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode – za rabo vode iz vodnih virov za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda za vse vodne vire, iz katerih se uporablja pitna voda za javni vodovod v Občini Žirovnica;
– zagotavljati normalno obratovanje javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov;
– redno vzdrževati javni vodovod;
– kontrolirati hišne priključke;
– redno vzdrževati obračunske vodomere in skrbeti za redne preizkuse, skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika, kot to določa 22. člen tega odloka;
– redno kontrolirati kvaliteto vode, skladno s predpisi, ki urejajo to področje;
– kontrolirati ustreznost internega vodovodnega omrežja pred priključitvijo na javni vodovod;
– obveščati uporabnike v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode;
– odčitavati vodomere in redno obračunavati stroške po veljavnem tarifnem pravilniku;
– izdajati soglasja in omogočati priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok;
– organizirati preskrbo v primeru višje sile in poročati o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom;
– sistematično pregledovati javni vodovod, ugotavljati izgube ter skrbeti za avtomatizacijo;
– preizkušati in vzdrževati hidrante oziroma hidrantno omrežje;
– merjenje količine načrpane vode na lastnih črpališčih;
– upoštevati pogoje Odloka o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda za Občino Žirovnica (Uradni list RS, št. 51/01) pri posegih v prostor;
– pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo več veljavnim normativom za hidrantno omrežje;
– načrtovati, da javni vodovodi potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh na tak način, da je omogočeno vzdrževanje vodov in priključkov;
– načrtovati, da so javni vodovodi zgrajeni iz atestiranih materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji;
– predvideti in uporabljati zaprte sisteme za uporabo tehnološke vode pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih;
– voditi kataster javnega vodovoda v skladu s 27. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06);
– voditi evidence opravljanja storitev javne službe v skladu s 25. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo;
– voditi evidence oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov v skladu s 26. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo;
– izdelati program oskrbe s pitno vodo in ga izvajati v skladu z 28. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo;
– posredovati poročilo o izvajanju javne službe v skladu z 29. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– predhodno pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na javni vodovod (8. člen tega odloka);
– priključiti se na javni vodovod v skladu z 9., 11. in 19. členom tega odloka;
– redno vzdrževati interno omrežje, vodomerni jašek ali nišo, hišni priključek in interne hidrante, jih ščititi pred zmrzovanjem in čistijti dostope do njih zaradi snega, ledu in ostalega materiala;
– ščititi pred zmrzovanjem obračunski vodomer;
– dovoliti vstop v svoj objekt za potrebe odčitavanja in vzdrževanja vodomera, ugotavljanja vzrokov motenj ali okvar, meritev tlakov ali odvzem vzorcev vode;
– javljati upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov;
– pismeno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe, ki je mogoča šele po poravnavi vseh zapadlih obveznosti;
– redno plačevati vodo na podlagi izdanih računov;
– urejati medsebojno delitev stroškov, kadar se obračun izvaja preko enega obračunskega vodomera in sporočati upravljavcu naslovnike in plačnike računov;
– upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode;
– pridobiti soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih internega omrežja;
– povrniti škodo povzročeno na javnem vodovodu, zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj, ki povzročenih z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.

Izvajalci gradbenih del ali upravljavci drugih infrastrukturnih objektov morajo pred pričetkom del, ki potekajo v varovalnem pasu vodovoda (v razdalji 1,5 m od osi) pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda h gradnji in poskrbeti za zakoličenje obstoječe vodovodne napeljave. Pri opravljanju del na svojih objektih in napravah morajo zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo le za gašenje požarov.
Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode se med uporabnikom in upravljavcem sklene posebna pogodba.

Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.

Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju.
V primeru poškodbe hidranta nosi vse stroške za popravilo okvare povzročitelj.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika in na podlagi obvestila, prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
2. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljavca,
3. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
4. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali razširi svojo napeljavo,
5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera, pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih mora ta izvajati v skladu z določili tega odloka,
6. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
7. če uporabnik krši objavljene ukrepe za varčevanje z vodo,
8. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti v 15 dneh po prejemu opomina,
9. z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

Upravljavec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
Priključek upravljavec ukine tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.

Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja.

V primeru nepredvidenih okvar ima upravljavec za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.

Z globo 1400 € se kaznuje upravljavec:
1. če ne izpolnjuje obveznosti iz 2., 29. člena tega odloka,
2. če ne dopusti priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 8. člena tega odloka,
3. če prekine dobavo vode v nasprotju s 35. členom tega odloka.
Z globo 400 € se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z globo 400 € se kaznuje uporabnik, če:
1. se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (8. člen),
2. se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (9. člen),
3. nima vgrajenega vodomera oziroma ga ne vgradi v predpisanem roku (19. člen),
4. prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi (13. člen),
5. ne izpolnjuje obveznosti iz 30. člena,
6. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 32. členom.
Z globo 1400 € se za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, z globo 400 € pa odgovorna oseba te pravne osebe.

Z globo 1400 € se kaznuje pravna oseba, ki:
1. ne meri načrpane vode v skladu z 18. členom tega odloka,
2. ne ravna v skladu z 31. členom tega odloka.
Z globo od 400 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor.

Uporabniki, ki niso vpisani v kataster porabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.

Upravljavec prevzame v upravljanje druga vodovodna omrežja v skladu z določili 12. člena tega odloka v roku enega leta po sprejemu tega odloka.

Upravljavec mora do 30. 6. 2008 pripraviti ustrezne podlage za oskrbovalna območja, v skladu s 30. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06).

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 58/99, in Uradni vestnik Gorenjske, št. 38/02).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.