Na podlagi 46. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07) ter 9. in 37. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – UPB) je župan Občine Sevnica sprejel
S K L E P
o začetku priprave prostorskega načrta Občine Sevnica
1. člen
(splošno)
S tem sklepom določa župan Občine Sevnica način priprave prostorskega akta občine: Občinski prostorski načrt Sevnica z urbanističnima načrtoma za Sevnico in Krmelj.
Sklep župana določa oceno stanja, razloge in pravno podlago za pripravo Občinskega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPN) Občine Sevnica, predmet in programska izhodišča, ureditveno območje OPN, način pridobitve strokovnih rešitev s seznamom potrebnih strokovnih podlag, roke za pripravo prostorskega akta in njegovih posameznih faz ter nosilce urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovane prostorske ureditve iz njihove pristojnosti.
2. člen
(ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo novih prostorskih aktov)
(1) Ocena stanja
Občina Sevnica meri 272 km2 in je imela ob popisu leta 2002 17.726 prebivalcev, ki živijo v 117 naseljih. Gostota poselitve je 65 prebivalcev/km2, kar je pod državnim in regijskim povprečjem. 46% prebivalstva predstavlja aktivno prebivalstvo, ki se največ zaposluje v nekmetijskih in storitvenih dejavnostih. V kmetijskih dejavnostih se zaposluje 6% prebivalstva.
Občina Sevnica je v sedanjem obsegu nastala leta 1994. Leži ob rekah Savi in Mirni, na severu in severovzhodu jo objemajo pobočja Velikega Kozja, Lisce in Bohorja, na jugu pa dolenjski griči. Meji z občinami Krško, Škocjan, Mokronog – Trebelno, Šentrupert, Litija, Radeče, Laško in Šentjur. Naselja so povezana v 10 krajevnih skupnosti (Blanca, Boštanj, Loka pri Zidanem Mostu, Krmelj, Primož, Sevnica, Studenec, Šentjanž, Tržišče, Zabukovje).
Občina Sevnica skupaj z občinama Krško in Brežice tvori geografsko zaključeno celoto in je opredeljeno kot Spodnjeposavska statistična regija. Sevnica je v primerjavi z ostalima dvema občinama gospodarsko najšibkejša občina v regiji.
Občina se sooča z vrsto razvojnih težav, ki se na področju urejanja prostora kažejo v majhni velikosti urbanih središč, manjši ponudbi in diverzifikaciji delovnih mest, pozidavi, ki je v bližnji preteklosti začela izgubljati svoj avtohtoni značaj, razpršeni poselitvi, praznjenju kmetij ter porastu pozidave s sekundarnimi bivališči, pomanjkanju cenovno privlačnih prostorskih potencialov, še posebej za gradnjo poslovnih objektov ter v premajhnem izkoristku razvojnih potencialov oziroma v premajhni tendenci po usklajenem izkoriščanju naravnih in kulturnih danosti.
Posebno problematiko predstavljajo naselja, ki jim ni opredeljeno ureditveno območje, ker gre za izrazito razpršeno gradnjo, oziroma njihova obstoječa stavbna zemljišča niso opredeljena po kategorizaciji kot stavbna. Za ta naselja se postavlja vprašanje evidentiranja oziroma uskladitve dejanskega stanja na terenu s prostorskim aktom ter opredelitve možnosti nadaljnjega razvoja obstoječe poselitve.
Posebno problematiko pa predstavljajo tudi območja sekundarnih bivališč, saj predvsem zidanice vse več preraščajo iz gospodarskih objektov v objekte sekundarnih bivališč, zato je potrebno ta proces analizirati in podati izhodišča za nadaljnjo gradnjo tovrstnih objektov oziroma preveriti in opredeliti je potrebno njihovo dejansko namembnost.
(2) Razlogi za pripravo
Občina Sevnica pristopa k pripravi občinskega prostorskega načrta Sevnica na podlagi določil Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07).
Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89; Uradni list RS, št. 20/94, 102/00, 36/02, 87/04; v nadaljnjem besedilu: prostorski plan Občine Sevnica), ki so bile izdelane v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji in posledično v občini ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 4/04, 38/05, 65/06, 12/07, 29/07; v nadaljevanju PUP Občine Sevnica), so bili izdelani v letu 2004 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, vendar je potrebna njihova prilagoditev novi zakonodaji. Veljavni prostorski plan ter prostorske ureditvene pogoje Občine Sevnica je treba nadomestiti z v Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) določenim občinskim prostorskim načrtom, ki bo ob upoštevanju temeljnih prostorskih aktov države opredelil prostorski razvoj Občine Sevnica in podal usmeritve za urejanje prostora v občini v novih družbeno ekonomskih in gospodarskih pogojih, tehnološki globalizaciji, povezovanju občine z ostalimi občinami v regiji in širše v vstopanju države v nove evropske integracije.
(3) Pravna podlaga
Pravna podlaga za pripravo prostorskega dokomenta je 95. člen ZPNačrt, po katerem morajo občine najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi pravilnika, ki bo podrobneje predpisal vsebino, obliko in način priprave OPN ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij, sprejeti prostorski načrt.
3. člen
(predmet in programska izhodišča OPN Občine Sevnica)
OPN Občine Sevnica se pripravi na podlagi pravilnika, ki bo podrobno predpisal vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij ter skladno z državnimi prostorskimi akti.
Dokler niso sprejeti podzakonski akti ter dokumenti, kot jih določa ZPNačrt, se skladno 104. členu ZPNačrt smiselno uporabljajo podzakonski akti, ki so bili sprejeti na osnovi ZUreP-1.
S sprejemom OPN Občine Sevnica bo prenehal veljati prostorski plan Občine Sevnica ter PUP Občine Sevnica.
(1) Predmet OPN Sevnica
V občinskem prostorskem načrtu Sevnica se bodo določila izhodišča in vizija prostorskega razvoja Občine Sevnica ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru. Usklajena in določena bo namenska raba prostora tako, da bo omogočeno usmerjanje prostorskih razvojnih procesov in z njimi povezanih prostorskih ureditev ter uveljavljanje prostorskih ukrepov.
Občinski prostorski načrt Sevnica je akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritve iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor.
OPN vsebuje strateški in izvedbeni del.
Strateški del občinskega prostorskega načrta določa:
1. izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine;
2. usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
3. območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana;
4. območja razpršene poselitve.
Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta po posameznih enotah urejanja prostora določa:
1. območja namenske rabe prostora (določijo oziroma prikažejo se območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč tako natančno, da je njihove meje mogoče določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru. Namenske rabe prostora se lahko delijo na območja podrobnejše namenske rabe prostora.)
2. prostorske izvedbene pogoje, ki določajo zlasti:
– podrobne pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– merila in pogoje za parcelacijo,
– pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– pogoje varovanja zdravja ljudi.
3. območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
Občinski prostorski načrt Občine Sevnica obsega tudi urbanistični načrt Sevnica ter urbanistični načrt Krmelj. Urbanistična načrta naselij imata skladno z veljavno zakonodajo isto vsebino kot občinski prostorski načrt (strateški in izvedbni del), poleg te vsebine pa se na podlagi urbanističnega načrta za naselja določi tudi:
– območja celovite prenove naselja z rešitvami in ukrepi za celovito prenovo,
– javne površine in druge oblike javnega dobra,
– prometno ureditev vključno s površinami za mirujoči promet,
– zelene površine naselja,
– temeljne strukture naselja z elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja,
– gospodarsko javno infrastrukturo naselja.
(2) Programska izhodišča
Občinski prostorski načrt mora omogočati vzdržen prostorski razvoj, ki pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij ob tem, da želi Občina Sevnica ustvariti pogoje za uspešen gospodarski razvoj, dopolnitev ter nadgradnjo obstoječih dejavnosti in ustvarjanja pogojev za nove dejavnosti.
Obvezna ter okvirna izhodišča za pripravo prostorskega načrta Občine Sevnica so:
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije,
– Prostorski red Slovenije,
– stanje, problemi in težnje prostorskega razvoja v občini v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami ter vloga občine v regiji,
– načela vzdržnega prostorskega razvoja,
– razvojni dokumenti posameznih nosilcev urejanja prostora,
– variante oziroma posamezne faze izdelave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Maribor – Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana – Obrežje pri Novem mestu,
– Energetska zasnova Občine Sevnica (Eco Consulting Ljubljana, november 2006),
– varstvene usmeritve ter zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine,
– prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Sevnica od leta 1986 do leta 2000 ter obstoječi veljavni prostorski izvedbeni akti (prostorsko ureditveni pogoji in prostorsko izvedbeni načrti),
– obstoječe strokovne podlage, ki so navedene v 5. členu tega sklepa,
– druga strokovna gradiva in različne študije, raziskave, ekspertize, statistični in drugi prostorski podatki,
– pobude fizičnih in pravnih oseb in pobude javnega sektorja, ki bodo služile le kot orientacija pri načrtovanju oziroma kot preveritev pravilnosti odločitev,
– uredba o daljnovodu Beričevo–Krško,
– Uredba o lokacijskem načrtu hidroelektrarne Boštanj (Uradni list RS, št. 19/90, 110/02 in 59/03),
– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Blanca (Uradni list RS, št. 61/05, 101/05).
S sprejemom dokumentov po novi zakonodaji s področja prostorskega načrtovanja, se obvezna izhodišča prilagodijo le tej.
Občina želi z OPN zagotoviti enakomeren razvoj vseh dejavnosti v prostoru in ob upoštevanju naravnih danosti ter ustvarjenih razmer zagotoviti čim boljše pogoje za bivanje in delo svojih občanov in zagotoviti take prostorske možnosti, ki bodo zanimive za domače kot tudi za investitorje od drugod. Prav zato, si občina prizadeva, da bi čez njeno ozemlje šla tretja razvojna os, na katero bi navezovala poselitev. S tretjo razvojno osjo bi občina zasedla novo mesto v policentričnem omrežju mest, ter se lahko hitreje povezovala z drugimi središči Slovenije.
Ob upoštevanju izhodišč za pripravo je potrebno v OPN opredeliti cilje prostorskega razvoja občine, ki morajo zagotavljati:
– racionalen in učinkovit prostorski razvoj;
– razvoj občinskega središča mesta Sevnica kot medobčinskega središča, občinskega, upravnega, šolskega, kulturnega in zaposlitvenega središča z upoštevanjem hierarhije naselij in policentričnega razvoja ostalih naselij v občini;
– razvoj večjega lokalnega središča – Krmelj in ostalih centrov krajevnih skupnosti;
– opredelitev do razpršene poselitve v občini ter sekundarnih bivališč;
– kvaliteten razvoj urbanih in podeželskih naselij z zagotavljanjem kvalitete bivanja;
– razvoj infrastrukturnih omrežij in naprav ter zagotavljanje ustrezne opremljenosti naselij;
– zagotavljanje ustrezne vodooskrbe na celotnem območju občine;
– razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti;
– zadostne površine za gradnjo stanovanj v urbanih naseljih;
– zadostne površine za gradnjo stanovanjskih, poslovnih in gospodarskih objektov v podeželskih naseljih in širitev kmetij;
– spodbujanje gradnje na demografsko ogroženih območjih in zagotavljanje pogojev za možnost gradenj;
– razvoj družbene javne infrastrukture, kamor spada zagotavljane površin za šolstvo, šport, zdravstvo, javno upravo, kulturo ipd.;
– razvoj turistično zanimivih območij;
– skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi možnostmi;
– povezanost infrastrukturnih omrežij z državnimi infrastrukturnimi sistemi;
– medsebojno dopolnjevanje podeželskih in urbanih naselij z izkoriščanjem prostorskega potenciala podeželja za razvoj različnih gospodarskih dejavnosti na podeželju;
– preudarno rabo naravnih virov;
– prostorski razvoj, usklajen s prostorskimi omejitvami;
– kulturno raznovrstnost, ohranjanje narave, varstvo okolja in ostale razvojne in omejitvene pogojev.
Na temelju strateških usmeritev se pripravi izvedbeni del OPN, v katerem se določijo območja namenske rabe prostora, prostorski izvedbeni pogoji ter območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
V postopku priprave in sprejemanja OPN Sevnica se skladno z obvestilom pristojnega ministrstva po potrebi izvede celovita presoja vplivov na okolje (CPVO).
4. člen
(ureditveno območje prostorskih aktov)
Občinski prostorski načrt Sevnica se pripravi za celotno območje Občine Sevnica.
5. člen
(način pridobitve strokovnih rešitev in seznam potrebnih strokovnih podlag za OPN)
Zakonodaja v 10. členu ZPNačrt navaja, da morajo prostorski akti temeljiti na strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora, ter biti pripravljeni skladno s strokovnimi metodami prostorskega načrtovanja ter kakovostnega urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega načrtovanja.
Za pripravo strokovnih rešitev se uporabijo vse do sedaj že izdelane strokovne podlage, kot tudi dokumenti, raziskave in strokovne podlage, izdelane za strateške dokumente države ter za druge prostorske akte in druga strokovna gradiva, ki so objavljena na spletni strani (http://www.sigov.si/upp/) ter že izdelane strokovne podlage Občine Sevnica ali tiste, ki so še v izdelavi in so navedene v nadaljevanju projektne naloge.
Občina Sevnica je v septembru 2006 že pričela z izdelavo strokovnih podlag za temeljni prostorski akt:
– Analiza poselitve na območju Občine Sevnica – v izdelavi;
– Demografska analiza naselij za območje Občine Sevnica (Urška Klenovšek s.p., februar 2007);
– Strokovne podlage za območje naselja Krmelj (strokovne podlage za območje urbanistične zasnove Krmelj) – v izdelavi;
– Analiza območij kmetijskih zemljišč (Chronos d.o.o., februar 2007);
– Analiza gostote poselitve po naseljih v Občini Sevnica (v izdelavi).
Uporabijo se tudi že izdelane strokovne podlage Občine Sevnica ter druge študije in dokumenti Občine Sevnica:
– Projekcija urbanega razvoja Sevnica – Boštanj; Sevnica – v osrčju voda in gričev (Arhe d.o.o., Ljubljana in Savaprojekt d.d., Krško);
– Načrt razvojnih programov Občine Sevnica (december 2006);
– Strokovne podlage namenske rabe prostora za potrebe kmetijstva – namakanje (Inštitut za vode RS, Ljubljana, februar 2004);
– Dolgoročna študija oskrbe s pitno vodo Občine Sevnica (Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana in Gemis d.o.o., Brežice, junij 1999);
– Strategija vodooskrbe prebivalcev Občine Sevnica (JP Komunala d.o.o., Sevnica, Občina Sevnica, oktober 2003);
– Karte zaščitenih območij vodnih virov Občine Sevnica (GEOKO d.o.o., Ljubljana, april 1996);
– Študija odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju občine Sevnica (IEI Maribor, avgust 2003);
– Prometna študija cestnega omrežja na območju Sevnica (PNZ d.o.o., Ljubljana, april 2003);
– Študija obstoječega stanja in analiza možnosti rekonstrukcije dela regionalne ceste R3 679 skozi mesto Sevnica (Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, junij 2001);
– Energetska zasnova Občine Sevnica (Eco Consulting Ljubljana, november 2006).
V okviru izdelave OPN Sevnica je potrebno izdelati strokovne podlage, ki jih določa še veljavni Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04), saj z njihovo vsebino zagotavljamo kakovost temeljnega prostorskega dokumenta občine:
– Analiza stanja in teženj v prostoru, ki vsebuje opis naravnih in ustvarjenih sestavin prostora, oceno dosedanjega razvoja v prostoru, položaj in vlogo obravnavanega območja v širšem prostoru, pravno stanje iz predpisov, ki določajo ureditve, ukrepe in omejitve v prostoru, analizo trga zemljišč in prikaz ključnih problemov in razvojnih teženj v prostoru;
– Analiza razvojnih potreb in možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru, iz katere so razvidne različne možnosti prostorskega razvoja (analiza privlačnosti);
– Ranljivost prostora (študija ranljivosti prostora), iz katere so razvidni vplivi posameznih dejavnosti na naravo, vključno z biotsko raznovrstnostjo in naravnimi vrednotami, na bivanjsko okolje ter kulturno dediščino, na naravne vire, vključno z vplivi na potenciale za razvoj kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva, rekreacije in turizma in drugih naravnih virov ter na potenciale za regionalni in urbani razvoj z namenom, da se optimizira prostorski položaj načrtovanih dejavnosti;
– Analiza razvojnih pobud iz javnega in zasebnega sektorja;
– izdelajo se lahko tudi druge analize prostora, za katere se v postopku priprave prostorske strategije ugotovi, da so pomembne za odločitve o prostorskem razvoju občine.
Z analizami se preuči stanje in razmere v prostoru, oceni probleme, kakovosti in možnosti za bodoči razvoj. Na podlagi razvojnih interesov nosilcev urejanja prostora in drugih razvojnih pobud se oceni njihova izvedljivost in pripravijo idejne zasnove možnega dolgoročnega razvoja.
V strokovnih podlagah se z idejnimi zasnovami (strokovnimi rešitvami) prikažejo možne smeri dolgoročnega razvoja, razporeditev dejavnosti in s tem povezano prometno urejanje. Na podlagi primerjalnega vrednotenja in po participaciji z javnostmi se ocenijo variantne zasnove in izberejo sintezne usmeritve za nadaljnji razvoj, ki bodo podlaga za izdelavo osnutka OPN Sevnica.
Strokovne rešitve se izdelajo kot sestavni del strokovnih podlag za OPN Sevnica.
6. člen
(rok za pripravo OPN Sevnica in njegovih posameznih faz)
(1) Okvirni roki za pripravo posameznih faz so:
+-----------------------------------------+--------------------+
|objava sklepa župana v Uradnem listu RS | junij 2007|
+-----------------------------------------+--------------------+
|izdelava strokovnih podlag | oktober 2007|
+-----------------------------------------+--------------------+
|izdelava osnutka OPN | november 2007|
+-----------------------------------------+--------------------+
|pridobivanje smernic | januar 2008|
+-----------------------------------------+--------------------+
|obvestilo o izvedbi CPVO | januar 2008|
+-----------------------------------------+--------------------+
|izdelava dopolnjenega osnutka OPN | februar 2008|
+-----------------------------------------+--------------------+
|izdelava okoljskega poročila | februar 2008|
+-----------------------------------------+--------------------+
|pridobitev potrditve okoljskega poročila | marec 2008|
+-----------------------------------------+--------------------+
|javna razgrnitev dopolnjenega osnutka | april 2008|
|OPN in OP | |
+-----------------------------------------+--------------------+
|zavzetje stališč do pobud in pripomb iz | maj 2008|
|JR | |
+-----------------------------------------+--------------------+
|izdelava predloga OPN | Julij 2008|
+-----------------------------------------+--------------------+
|pridobivanje mnenj | avgust 2008|
+-----------------------------------------+--------------------+
|pridobitev odločbe v sklopu CPVO | september 2008|
+-----------------------------------------+--------------------+
|pridobitev sklepa MOP o predlogu OPN | oktober 2008|
+-----------------------------------------+--------------------+
|sprejem OPN na OS | november 2008|
+-----------------------------------------+--------------------+
(2) Planirani rok sprejetja OPN je november 2008.
7. člen
(nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi prostorskega akta)
Pripravljavec izdelave OPN je Občina Sevnica.
Občina Sevnica pripravi osnutek prostorskega načrta in ga pošlje pristojnemu ministrstvu, ki ga nemudoma, najkasneje pa v sedmih dneh pošlje nosilcem urejanja prostora, da v roku 30 dni podajo smernice za načrtovane prostorske ureditve iz njihove pristojnosti. Nosilci urejanja prostora pošljejo smernice ministrstvu in občini. V primeru molka nosilca urejanja prostora se šteje, da nima smernic. Kasneje pripravljavec ministrstvu pošlje še predlog prostorskega akta, ministrstvo pa najkasneje v sedmih dneh pozove pristojne nosilce urejanja prostora, da podajo mnenja k predlogu prostorskega akta. Rok za mnenja ne sme biti daljši od 21 dni. V primeru molka nosilca urejanja prostora se šteje, da na predvideno prostorsko ureditev nima pripomb. Nosilci urejanja prostora posredujejo mnenja ministrstvu in občini.
Nosilci urejanja prostora, ki bodo sodelovali pri pripravi OPN Sevnica:
1. Ministrstvo za okolje in prostor za področje poselitve, za rabo urbanih zemljišč ter aktivno zemljiško politiko in za stanovanjsko gradnjo;
2. Ministrstvo za okolje in prostor za področje oskrbe, odvajanja in čiščenja voda;
3. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Celje za področje varstva kulturne dediščine;
4. Ministrstvo za kulturo za področje kulture, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;
5. Ministrstvo za okolje in prostor za področje varstva okolja in ravnanja z odpadki, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine s področja svoje pristojnosti;
6. Ministrstvo za okolje in prostor za področje ohranjanja narave, ki poda izhodišča za razvoj dejavnosti ohranjanja narave in varstva ter ohranjanja naravnih vrednot;
7. Zavod RS za varstvo narave – OE Celje za področje ohranjanja narave;
8. Ministrstvo za okolje in prostor za področje upravljanja z vodami, ki poda izhodišča predvsem za rabo voda in priobalnih zemljišč;
9. Ministrstvo za obrambo za področje zaščite in reševanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
10. Ministrstvo za okolje in prostor za področje odlaganja radioaktivnih odpadkov, ki poda izhodišča za prostorsko razporeditev območij odlagališč, v kolikor se le-ta nanašajo na območje Občine Sevnica;
11. Ministrstvo za promet za področje prometa, ki poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega, železniškega in letalskega prometa;
12. Ministrstvo za gospodarstvo za področje energetike, ki poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja posameznih vrst energetske infrastrukture;
13. Ministrstvo za okolje in prostor za področje rudarstva, zlasti za sanacijo opuščenih in rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
14. Ministrstvo za gospodarstvo za področje gospodarstva, ki obsega zagotavljanje 90-dnevnih obveznih rezerv naftnih derivatov;
15. Ministrstvo za gospodarstvo za področje gospodarskega razvoja, ki obsega razvoj gospodarskih dejavnosti, industrije, malega gospodarstva ter razvoja gospodarskih con;
16. Ministrstvo za gospodarstvo za področje gospodarskega razvoja, ki obsega razvoj turizma;
17. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko za področje strukturne politike in skladnega regionalnega razvoja;
18. Ministrstvo za informacijsko družbo za področje telekomunikacij in informacijski razvoj;
19. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za področje kmetijstva, ki poda izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč in kmetijske politike;
20. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za področje gozdarstva, lovstva in ribištva, ki poda območja ter izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov gozdnih zemljišč in gozdarske politike;
21. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za področje prehrane;
22. Zavod za gozdove Slovenije – OE Brežice za področje gozdarstva lokalnega pomena;
23. Zavod za ribištvo Slovenije za področje ribištva;
24. Ministrstvo za obrambo za področje obrambe, ki poda izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, namenjene za potrebe obrambe;
25. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za področje dela, družine in socialnih zadev;
26. Ministrstvo za zdravje za področje zdravstvenega varstva;
27. Ministrstvo za šolstvo in šport za področje šolstva;
28. Ministrsvo za šolstvo in šport za področje športa;
29. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za razvoj omrežja izobraževalnih in znanstvenih ustanov;
30. Ministrstvo za pravosodje za področje pravosodja;
31. Ministrstvo za notranje zadeve za področje urejanja notranjih zadev;
32. ELES Elektro Slovenija d.o.o. Ljubljana, za področje prenosa električne energije;
33. Elektro Celje d.d., ki poda izhodišča za prostorsko zasnovo srednje in nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja;
34. Geoplin plinovodi d.o.o. Ljubljana, za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina.
Drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi OPN so:
1. Strokovne službe Občine Sevnica;
2. Krajevne skupnosti v Občini Sevnica;
3. JP Komunala d.o.o. Sevnica;
4. JP Plinovod d.o.o. Sevnica;
5. Zavod kabelske televizije NHM Sevnica;
6. INFRA d.o.o. Sevnica;
7. Holding slovenske elektrarne d.o.o. Ljubljana;
8. Telekom Slovenije d.d.
V primeru, da se v postopku priprave prostorskih dokumentov, ki so predmet tega sklepa ugotovi, da morajo sodelovati tudi drugi subjekti ki niso navedeni v tem programu, lahko pripravljavec OPN Občine Sevnica k sodelovanju povabi tudi druge organe in organizacije.
Nosilci urejanja prostora v smernicah konkretizirajo določbe veljavnih predpisov in drugih pravnih aktov, ki se nanašajo na območje Občine Sevnica.
Nosilci urejanja prostora predložijo strokovne podlage s svojega področja, ki so predvsem:
– podatki o stanju in analizi stanja ter teženj prostorskega razvoja dejavnosti;
– predloge razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi in
– drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
Nosilci urejanja prostora pripravijo svoje smernice na tak način in s takšno stopnjo podrobnosti, da jih lahko občina uporabi za potrebe odločanja o razvoju v prostoru. Evidence, podatki in smernice morajo biti pripravljeni v digitalni obliki do stopnje grafične natančnosti 1:5.000 ali podrobneje. Digitalni podatki morajo biti opremljeni z informacijami o njihovi natančnosti, uporabljeni podlagi za zajem podatka in datumu izdelave podatka.
8. člen
(obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPN)
Sredstva za izdelavo in sprejem OPN, vključno s sredstvi za izdelavo strokovnih podlag pripravljavca, geodetskimi podlagami in celovito presojo vplivov na okolje, zagotovi pripravljavec Občina Sevnica.
Sredstva, potrebna za izdelavo zakonsko predpisanih strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora, zagotovijo nosilci iz lastnih proračunskih sredstev.
9. člen
(začetek veljavnosti sklepa)
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v svetovnem spletu in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 35005-0002/2005
Sevnica, dne 11. junija 2007
Župan
Občine Sevnica
Kristijan Janc l.r.