Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. junija 2007.

V Zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 27/07 - uradno prečiščeno besedilo) se besedilo 16. člena spremeni tako, da se glasi:
»Ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošlje najpozneje v petih dneh od prejema popolnih prijav predsedniku sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto, vse prijave, ki jih ni zavrglo.
Prijavam kandidatov, ki prvič kandidirajo, ministrstvo, pristojno za pravosodje, priloži podatke o sodniškem pripravništvu in pravniškem državnem izpitu. Prijavam kandidatov, ki že opravljajo sodniško funkcijo, ministrstvo, pristojno za pravosodje, priloži ustrezne podatke iz osebne evidence sodnika (72. člen).
Predsednik sodišča najpozneje v 20 dneh od dneva, ko prejme razpisno gradivo iz prejšnjih odstavkov, oblikuje obrazloženo mnenje o ustreznosti vsakega kandidata, pri čemer se mora ravnati po kriterijih iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Mnenje vroči kandidatu, ta pa lahko da nanj obrazložene pripombe v osmih dneh od prejema mnenja.
Najpozneje v osmih dneh po prejemu pripomb oziroma poteku roka iz prejšnjega odstavka predsednik sodišča oblikuje dokončno mnenje, ki ga z razpisnim gradivom in morebitnimi pripombami kandidata pošlje sodnemu svetu.
Predsednik sodišča lahko posebej navede, katere kandidate šteje za najbolj ustrezne za zasedbo prostega mesta in to obrazloži.«.

V drugem odstavku 17. člena se črta besedilo »za katera je pristojen personalni svet,«.

V drugem in četrtem odstavku 18. člena se besedilo »personalnega sveta« nadomesti z besedilom »predsednika sodišča«.

Na koncu 21.a člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Če je sprožen upravni spor, mora pristojno sodišče odločiti najpozneje v tridesetih dneh.«.

Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če je razpis za prosto sodniško mesto neuspešen, je ministrstvo, pristojno za pravosodje, dolžno v 15 dneh razpis ponoviti, razen če v tem času prejme izjavo predsednika sodišča, da razpisa ni treba ponoviti.«.

Tretji odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»O napredovanju v plačnih razredih in na položaj svetnika odloča predsednik sodišča na predlog sodnika, pri čemer se mora ravnati po kriterijih iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. O napredovanju v višji sodniški naziv in o hitrejšem napredovanju v plačnih razredih, v položaj svetnika ali na višje sodniško mesto ter o izjemnem napredovanju v višji sodniški naziv odloča sodni svet na predlog sodnika ali predsednika sodišča. O napredovanju se odloča po izvedenem postopku ugotavljanja uspešnosti in strokovnosti sodnika.«.

V prvem odstavku 29. člena se v 4. točki črta beseda »ter«, na koncu pa se podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo »ter število sklenjenih sodnih poravnav;«.

V tretjem odstavku 32. člena se črta beseda »svetnik«.

V drugem odstavku 34. člena se besedilo »sodni svet« nadomesti z besedilom »predsednik sodišča«.

V prvem odstavku 34.a člena se črta beseda »svetnik«.
V tretjem odstavku se črta besedilo »če so potekla najmanj tri leta od zadnjega imenovanja sodnika na položaj svetnika in«.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko okrajni oziroma okrožni sodnik svetnik na istem sodniškem mestu napreduje v neposredno višji sodniški naziv, če so pretekla najmanj tri leta od imenovanja sodnika na položaj svetnika in če iz ocene sodniške službe izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Pri tem napredovanju lahko doseže največ naziv višjega sodnika, na istem sodniškem mestu pa ne more biti imenovan na položaj višjega sodnika svetnika.
Sodnika iz prejšnjega odstavka se z letnim razporedom dela v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, razporedi praviloma za sojenje v pomembnejših zadevah ter za opravljanje dodatnega dela pri izvrševanju sodne funkcije v okviru mentorstva, lahko pa se ga tudi dodeli na sodišče višjega položaja, ki ustreza njegovemu nazivu.«.

V drugem odstavku 34.b člena se beseda »deset« nadomesti z besedo »dvanajst«.

Besedilo 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sodnik ima pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan, ali položaju, na katerega je imenovan.
Sodnik ima pravico do dodatkov kot dela plače pod pogoji in v višini, kot jih določa zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
Sodnik ima pravico do dela plače za redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela pod pogoji in v višini, kot jih določa zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
Sodniku se osnovna plača v času trajanja sodniške službe ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.«.

V prvem odstavku 45. člena se besedilo »odlokom, ki ureja plače funkcionarjev« nadomesti z besedilom »zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju«.
V drugem odstavku se za besedo »sodnika« črta vejica in besedilo »v skladu z odlokom, ki ureja plače funkcionarjev,«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Sodnik je ob izvolitvi oziroma imenovanju lahko uvrščen v plačni razred, ki je za enega ali dva plačna razreda višji od plačnega razreda, v katerega je uvrščena funkcija, če sodni svet ugotovi, da za to obstajajo utemeljeni razlogi.«.
Četrti odstavek se črta.

Tretji odstavek 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vrhovni sodniki lahko napredujejo za en plačni razred.«.

Besedilo 47. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sodnika ob napredovanju v plačnih razredih ali na položaj svetnika uvrsti v plačni razred predsednik sodišča. Ob napredovanju v višji sodniški naziv in ob imenovanju v plačnih razredih, v položaj svetnika ali na višje sodniško mesto, če je imenovanje povezano s hitrejšim ali izjemnim napredovanjem, sodnika uvrsti v plačni razred sodni svet. Uvrstitev v plačni razred je sestavni del odločbe o napredovanju oziroma imenovanju. Uvrstitev v plačni razred se ne objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Besedilo 48. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sodniška plača se določi tako, da se vrednost plačnega razreda, v katerega je sodnik uvrščen, poveča za dodatke ter za del plače za redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.«.

Besedilo 49. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Dežurstvo je posebna oblika dela, ki se izvaja na sedežu sodišča ali zunaj njega, s katero se zagotavlja 24-urno opravljanje nujnih procesnih dejanj, določenih v zakonih. Sestavljeno je iz aktivnega dela, ko sodnik med dežurstvom opravlja svoja dela in naloge, in neaktivnega dela.
Aktivne ure v dežurstvu, ki jih sodnik opravi v okviru polnega delovnega časa, se vrednotijo kot delo v okviru polnega delovnega časa. Aktivne ure dežurstva, ki jih sodnik opravi prek polnega delovnega časa, se vrednotijo kot delo prek polnega delovnega časa. Neaktivne ure dežurstva, ki jih sodnik opravi prek polnega delovnega časa, se štejejo v delo prek polnega delovnega časa in se vrednotijo enako kot delo v okviru polnega delovnega časa.
Aktivne in neaktivne ure iz tega člena se določijo glede na evidentirano količino dela. Merila za opredelitev aktivnih in neaktivnih ur se določijo s Sodnim redom.
Plačilo za dežurstvo se všteva v osnovo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.

49.a, 49.b, 49.c, 49.č in 49.d člen se črtajo.

Besedilo 50. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pripravljenost pomeni dosegljivost zunaj sedeža sodišča po telefonu ali z uporabo drugih sredstev za potrebe prihoda na delovno mesto zaradi prevzema nujnih preiskovalnih dejanj na poziv dežurnega sodnika in zaradi prevzema vodenja postopka o prekršku v primeru pridržanja ter privedbe osebe, zalotene pri prekršku, v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, za potrebe odločanja o pritožbah in za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice ter za odločanje v volilnih postopkih in drugih podobnih zadevah. Najdaljši sprejemljivi čas prihoda na delovno mesto se določi s Sodnim redom.
Ure pripravljenosti se ne štejejo v delovni čas. Če sodnik v času pripravljenosti prevzame opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, se aktivne ure vrednotijo in evidentirajo kot aktivne ure v času dežurstva. Za čas aktivnih ur ne pripada dodatek za pripravljenost.«.

50.a člen se črta.

Besedilo 51. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sodnik, ki opravlja dežurstvo na dela proste dneve, ima pravico do tedenskega počitka na kakšen drug dan v tednu.«.

Besedilo 69. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Okrajni sodnik, ki na podlagi zakona, ki ureja sodišča, opravlja sodniško funkcijo na višjem sodišču, je lahko dodeljen na okrajno sodišče znotraj območja istega ali drugega višjega sodišča do treh let z možnostjo ponovne dodelitve zaradi nadomeščanja odsotnih sodnikov, reševanja izrednega pripada zadev ali obravnavanja zadev v drugih utemeljenih primerih, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do sojenja v razumnem roku.
Okrožni sodnik, ki na podlagi zakona, ki ureja sodišča, opravlja sodniško funkcijo na višjem sodišču, je lahko dodeljen na okrajno ali okrožno sodišče znotraj območja istega ali drugega višjega sodišča do treh let z možnostjo ponovne dodelitve zaradi nadomeščanja odsotnih sodnikov, reševanja izrednega pripada zadev ali obravnavanja zadev v drugih utemeljenih primerih, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do sojenja v razumnem roku.
O dodelitvi in času dodelitve na okrajno ali okrožno sodišče znotraj območja istega višjega sodišča odloči predsednik višjega sodišča, pri katerem sodniki iz prejšnjih dveh odstavkov opravljajo sodniško funkcijo, na predlog predsednika okrajnega oziroma okrožnega sodišča iz območja tega višjega sodišča. O dodelitvi in času dodelitve na okrajno ali okrožno sodišče, ki je na območju drugega višjega sodišča, odloči predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na predlog predsednika okrajnega ali okrožnega sodišča z območja drugega višjega sodišča. Pri odločitvi se upoštevajo predvsem razlogi za dodelitev, pravno področje, čas trajanja sodniške službe, oddaljenost sodišča in uspešnost sodnika.
Zoper odločbo o dodelitvi se lahko dodeljeni sodnik pritoži v treh dneh od prejema odločbe. O pritožbi, ki ne zadrži izvršitve, odloči sodni svet v 15 dneh.
V času trajanja dodelitve na sodišče znotraj območja istega višjega sodišča lahko predsednik tega višjega sodišča dodeljenega sodnika delno ali v celoti oprosti opravljanja sodniške službe na sodišču, na katerem je imenovan. V primeru dodelitve na sodišče z območja drugega višjega sodišča odloči o delni ali celotni oprostitvi opravljanja sodniške službe predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.«.

Peti odstavek 71. člena se črta.

V četrtem odstavku 71.c člena se besedilo »na višje sodniško mesto oziroma položaj oziroma višji plačni razred« nadomesti z besedilom »v skladu s tem zakonom«.
V petem odstavku se za besedilom »tretjega odstavka tega člena« doda vejica in besedilo »razen sodniku, ki je dodeljen na Ustavno sodišče Republike Slovenije,«.
V šestem odstavku se za besedilom »tretjega odstavka tega člena« doda vejica in besedilo »razen sodnik, ki je dodeljen na Ustavno sodišče Republike Slovenije,«.

Naslov 1. oddelka VI. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »Prenehanje sodniške funkcije in sodniške službe«.

V prvem odstavku 74. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. če ne priseže najpozneje v šestdesetih dneh od dneva izvolitve v sodniško funkcijo, razen če ne priseže iz razlogov, na katere sam ne more vplivati;«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Sodniku preneha sodniška služba po zakonu z upokojitvijo, vendar najpozneje, ko dopolni 70 let starosti.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Šteje se, da je razlog iz 1. točke prvega odstavka tega člena podan, ko preteče šestdeset dni od izvolitve sodnika v sodniško funkcijo, razlog iz 2., 3. in 8. točke prvega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa, razlog iz 5. točke prvega odstavka tega člena z dnem prenehanja dela sodišča, razlog iz 7. točke prvega odstavka tega člena z dnem, ko sodni svet potrdi oceno, razlog iz prejšnjega odstavka pa s potekom leta, v katerem je sodnik dosegel starostno mejo za upokojitev.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

Besedilo 76. člena se spremeni tako, da se glasi:
»O nastopu razlogov iz prvega in drugega odstavka 74. člena tega zakona obvesti predsednik sodišča sodni svet, ki izda ugotovitveno odločbo o prenehanju sodniške funkcije oziroma sodniške službe.«.

V prvem odstavku 76.a člena se besedilo »1. točke prvega« nadomesti z besedo »drugega«, beseda »funkcijo« pa se nadomesti z besedo »službo«.
V drugem odstavku se beseda »funkcije« nadomesti z besedo »službe«, beseda »funkcijo« pa z besedo »službo«.
V tretjem odstavku se beseda »funkcijo« nadomesti z besedo »službo«.
V četrtem odstavku se besedilo »1. točke prvega« nadomesti z besedo »drugega«.

Postopki v zvezi z napredovanjem sodnika na istem sodniškem mestu v višji sodniški naziv v skladu s četrtim odstavkom 34.a člena zakona se izvedejo na podlagi ocene sodniške službe, izdelane po uveljavitvi tega zakona.

Medokrajni in medokrožni sodniki, ki so bili na podlagi 69. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 27/07 - uradno prečiščeno besedilo) dodeljeni na drugo okrajno oziroma okrožno sodišče, po izteku dodelitve opravljajo sodniško službo kot okrajni in okrožni sodniki na sedežu tistega okrajnega ali okrožnega sodišča, na katerem so bila določena posebna sodniška mesta za medokrajne oziroma medokrožne sodnike.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati prvi odstavek 36. člena in 38. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (Uradni list Republike Slovenije, št. 17/06).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.