Na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - prečiščeno besedilo) izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K
o službi nujne medicinske pomoči
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen pravilnika)
(1) Ta pravilnik ureja pogoje, organizacijo in način dela službe nujne medicinske pomoči v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: služba NMP).
(2) Ta pravilnik se ne nanaša na izvajanje službe NMP s helikopterjem.
2. člen
(služba NMP)
(1) Služba NMP, ki je sestavni del mreže javne zdravstvene službe, je organizirana za zagotavljanje neprekinjene nujne medicinske pomoči in reševalnih prevozov poškodovanih in obolelih oseb na območju Republike Slovenije, da bi se kar najbolj skrajšal čas od nastanka nujnega stanja do začetka medicinske oskrbe.
(2) Služba NMP se izvaja v okviru mreže službe NMP, ki je v prilogi 1 tega pravilnika.
(3) Služba NMP se organizira v skladu s tem pravilnikom kot del obstoječe dežurne službe in ob redni ambulantni dejavnosti ali kot posebna enota in vključuje tudi reševalno službo v obsegu, ki je potreben za izvajanje nujne medicinske pomoči.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. Nujna medicinska pomoč (v nadaljnjem besedilu: NMP) je izvajanje nujnih ukrepov zdravnika ali zdravnika in njegovih sodelavcev pri osebi, ki je zaradi poškodbe ali bolezni neposredno življenjsko ogrožena oziroma pri kateri bi glede na zdravstveno stanje v kratkem lahko prišlo do takšne ogroženosti (v nadaljnjem besedilu: pacient).
2. Enote A, B in okrepljena enota B (v nadaljnjem besedilu: B-ok) so organizacijske oblike službe NMP v osnovni zdravstveni dejavnosti in predstavljajo z ustreznimi kadri in opremo okrepljeno obstoječo dežurno službo v skladu s tem pravilnikom.
3. Enota A2 je enota A, ki se organizira izjemoma pri zdravstveni postaji, pri kateri ni zdravniške dežurne službe.
4. Prehospitalna enota (v nadaljnjem besedilu: PHE) je posebna oblika organiziranosti službe NMP v večjih središčih in deluje na primarni ravni zdravstvene dejavnosti 24 ur dnevno. Organizira se poleg obstoječe redne dežurne službe v zdravstvenem domu ali bolnišnici, lahko pa opravlja tudi naloge enote A in B.
5. Enota C je enaka PHE, le da ponoči deluje kot enota B.
6. Urgentni oddelek je oddelek bolnišnice, ki je namenjen oskrbi in sprejemu urgentnih pacientov. V svoji sestavi ima prostore za pregled in oskrbo urgentnih pacientov in prostore za 24-urno opazovanje teh pacientov. Bolnišnična urgentna služba je del dejavnosti urgentnega oddelka in je namenjena oživljanju hospitaliziranih pacientov.
7. Urgentni center je organizacijska oblika NMP, ki združuje urgentni oddelek in PHE ali enoto C.
8. Dispečerska služba, ki je del službe NMP, sprejema obvestila, ki se nanašajo na zagotavljanje NMP in reševalne prevoze, prejeta obvestila razvršča po stopnji nujnosti, aktivira ustrezne ekipe za izvajanje NMP in usklajuje delovanje službe NMP z drugimi službami.
9. Vozilo zdravnika je vozilo, ki ga uporabljata enoti A in A2, in je namenjeno prevozu zdravnika in višjega zdravstvenega tehnika ali diplomiranega zdravstvenika ali zdravstvenega tehnika ali zdravstvenega reševalca.
10. Nujno reševalno vozilo je reševalno vozilo za nujne prevoze pacienta v enotah B in B-ok.
11. Reanimobil je posebno reševalno vozilo, ki se uporablja v PHE in enoti C.
12. Zdravstveni reševalec je oseba, ki je pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.
13. Dežurna služba je notranje organizacijska enota, v kateri se ob delavnikih od 20. ure do 7. ure naslednjega dne in od petka od 20. ure do ponedeljka do 7. ure zagotavlja zdravstveno varstvo.
II. ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE SLUŽBE NMP
4. člen
(izvajanje službe NMP)
V službo NMP se morajo vključiti vsi zdravniki, ki delujejo v osnovni zdravstveni dejavnosti kot osebni zdravniki, razen osebnih ginekologov, v skladu z mrežo službe NMP pa tudi zdravniki, ki delujejo na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti in so usposobljeni za izvajanje NMP.
5. člen
(mreža službe NMP)
(1) Mreža službe NMP se glede na kompleksnost medicinske oskrbe organizira za območje države na treh stopnjah, pri čemer se za predbolnišnični del upoštevajo tudi število prebivalcev, geografske razmere, ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč, prometne povezave in oddaljenost od bolnišnic:
a) na prvi stopnji kot enote A, A2, B in B-ok,
b) na drugi stopnji kot PHE ali enota C,
c) na tretji stopnji kot urgentni oddelek in center za zastrupitve.
(2) Razporeditev enot NMP na prvi in drugi stopnji, število ekip za izvajanje NMP in število ekip za izvajanje dežurne službe so določeni v prilogi 1 tega pravilnika.
(3) Bolnišnična urgentna služba je v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in Univerzitetnem kliničnem centru Maribor organizirana kot posebna služba H1. V drugih bolnišnicah je organizirana kot H2, ki združuje dežurno službo bolnišnice in bolnišnično urgentno službo.
(4) Center za zastrupitve se organizira v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Poleg osnovne dejavnosti zdravljenja zastrupljencev opravlja še 24-urno posvetovalno-informacijsko službo in nekatere druge naloge, ki jih določi minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).
6. člen
(izvajanje NMP v osnovni zdravstveni službi v času dežurstva)
V času, določenem v 13. točki 3. člena tega pravilnika, ekipa za izvajanje dežurne službe opravlja tudi naloge ekipe za izvajanje NMP.
Ne glede na prejšnji odstavek v času, določenem v 13. točki 3. člena tega pravilnika, pri PHE poleg ekipe za izvajanje dežurne službe deluje tudi ekipa za izvajanje NMP.
Dežurna služba se pri enotah tipa A2 ne organizira.
7. člen
(RSK za urgentno medicino)
Za reševanje strokovnih vprašanj s področja NMP je pristojen Razširjeni strokovni kolegij za urgentno medicino (v nadaljnjem besedilu: RSK za urgentno medicino).
III. EKIPE ZA IZVAJANJE NMP
8. člen
(ekipe za izvajanje NMP)
Ekipe za izvajanje NMP sestavljajo zdravniki in drugi zdravstveni delavci, usposobljeni za izvajanje NMP, in sicer:
1. v enotah A in A2:
- zdravnik,
- zdravstveni tehnik, višji zdravstveni tehnik ali diplomirani zdravstvenik ali zdravstveni reševalec;
2. v enoti B:
- zdravnik,
- zdravstveni tehnik, višji zdravstveni tehnik ali diplomirani zdravstvenik ali zdravstveni reševalec,
- zdravstveni tehnik ali zdravstveni reševalec - voznik nujnega reševalnega vozila;
3. v enoti B-ok:
- 2 zdravnika,
- 2 zdravstvena tehnika ali 2 zdravstvena reševalca ali en zdravstveni tehnik ali zdravstveni reševalec in višji zdravstveni tehnik ali diplomirani zdravstvenik,
- zdravstveni tehnik ali zdravstveni reševalec - voznik nujnega reševalnega vozila;
4. v PHE in enoti C:
- 1 zdravnik z najmanj enim letom samostojnega dela z pacienti, usposobljen v skladu z določbami tega pravilnika,
- 1 zdravstveni tehnik ali zdravstveni reševalec ali višji zdravstveni tehnik ali diplomirani zdravstvenik,
- 1 zdravstveni tehnik ali zdravstveni reševalec - voznik reanimobila;
5. v H1 in H2:
- ekipo bolnišnične urgentne službe določi minister.
9. člen
Ekipo za izvajanje dežurne službe zagotavljata zdravnik in diplomirani zdravstvenik ali zdravstveni tehnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi (v okviru polnega delovnega časa ali dela preko polnega delovnega časa ali dopolnilne zaposlitve).
IV. NALOGE IN DELOVANJE SLUŽBE NMP
10. člen
(naloge ekip za izvajanje NMP)
(1) Naloga vseh ekip za izvajanje NMP (v nadaljnjem besedilu: ekipe) je, da v najkrajšem možnem času začnejo nuditi NMP pacientu, ga oskrbijo za prevoz in ga, če je to potrebno, v najkrajšem možnem času prepeljejo v javni zdravstveni zavod (v nadaljnjem besedilu: zavod).
(2) Na območju enot A in A2 opravi prevoz pristojna enota B, B-ok, PHE ali C.
(3) PHE in enota C se odzoveta tudi na poziv ekipe enote B oziroma B-ok, če ta oceni, da bi to bistveno pripomoglo k oskrbi pacienta ali če obseg dela presega naloge enote B oziroma B-ok.
(4) Za smotrno vključevanje posameznih enot službe NMP in njihovo usklajeno delovanje z drugimi reševalnimi službami skrbi dispečerska služba NMP.
11. člen
(izvajanje službe NMP na prvi stopnji)
(1) Na prvi stopnji izvajata službo NMP enoti A in A2 na območju posameznega zdravstvenega doma, enoti B in B-ok pa lahko na območju več zdravstvenih domov v skladu s prilogo 1 tega pravilnika.
(2) Ekipe enot A, A2, B in B-ok izvajajo NMP ob rednem delu. Delo mora biti organizirano tako, da je ekipa ustrezno razbremenjena.
(3) Ekipa enote na prvi stopnji zagotavlja v času dežurstva poleg NMP tudi neprekinjeno zdravstveno varstvo, zunaj dežurstva pa mora biti delo organizirano tako, da lahko ekipa ob klicu nemudoma prekine svoje delo v ambulanti in se odpravi k pacientu.
(4) Za organizacijo dela ekip v enotah na prvi stopnji je odgovoren direktor zavoda oziroma druga pooblaščena oseba.
12. člen
(izvajanje službe NMP na drugi stopnji)
(1) Na drugi stopnji se za izvajanje službe NMP organizirajo PHE in enote C kot posebne organizacijske enote v zdravstvenih domovih in so locirane v zdravstvenem domu ali ob urgentnem oddelku bolnišnice.
(2) Mesto in način organiziranja PHE določi minister na predlog RSK za urgentno medicino.
(3) PHE in enote C delujejo na svojem območju neposredno, na območjih sosednjih enot B pa izjemoma, kadar enota B zaradi zahtevnosti intervencije ali zasedenosti ekipe ne more ustrezno ukrepati.
(4) Zavod, pri katerem je organizirana PHE, je dolžan zagotoviti rezervno ekipo v času, ko je redna ekipa zasedena z nujno intervencijo.
13. člen
(izvajanje službe NMP na tretji stopnji)
(1) Bolnišnična urgentna služba sprejme pacienta, izvaja NMP in oživljanje hospitaliziranih pacientov.
(2) Bolnišnična urgentna služba se organizira kot H1 oziroma H2.
V. OPREMA ZA IZVAJANJE SLUŽBE NMP
14. člen
(oprema za NMP)
(1) Izvajalci službe NMP na prvi stopnji morajo imeti opremo za NMP, zavodi s štirimi ali več zdravniškimi ekipami pa tudi ustrezno opremljen ambulantni prostor za NMP.
(2) Seznam opreme iz prejšnjega odstavka in opreme za delo PHE je v prilogi 2 tega pravilnika.
15. člen
(zdravila in medicinski pripomočki za NMP)
Pri izvajanju službe NMP se lahko v PHE in enoti C uporabljajo zdravila in medicinski pripomočki, za katere je izdajanje sicer omejeno samo na bolnišnice.
16. člen
(oznake izvajalcev in vozil službe NMP)
Enote NMP uporabljajo enotne oznake, ki so določene v prilogi 5 tega pravilnika. Oznake, ki se uporabljajo v službi NMP, se ne smejo uporabljati v druge namene.
17. člen
(vozila službe NMP)
(1) Za izvajanje službe NMP se v enotah B, C in PHE uporabljajo vozila, ki izpolnjujejo tehnične zahteve in so opremljena v skladu s standardom EN 1789:2000 in dodatno opremo, ki je v prilogi 3 tega pravilnika. Kot vozilo zdravnika v enoti NMP se uporablja vozilo s pogonom na vsa štiri kolesa.
(2) Število vozil, ki jih mora imeti posamezna enota NMP, je enako številu ekip, PHE mora imeti še najmanj eno rezervno nujno reševalno vozilo, enote NMP z več ekipami pa eno rezervno vozilo na dve ekipi.
(3) Minister lahko na predlog RSK za urgentno medicino za izvajanje NMP odobri uporabo drugih prevoznih sredstev.
18. člen
(vodenje enot NMP)
(1) Zdravniki, ki vodijo enote NMP na prvi stopnji, so praviloma specialisti, zaposleni v zavodu v osnovni zdravstveni dejavnosti, dodatno usposobljeni za NMP.
(2) Enote NMP na drugi stopnji vodi zdravnik specialist z opravljenim predpisanim usposabljanjem iz urgentne medicine in najmanj petimi leti samostojnega dela s pacienti. Imenuje ga direktor zavoda.
(3) Imenovani zdravnik iz prejšnjega odstavka je odgovoren za organizacijo ter izvajanje NMP in nujnih prevozov pacientov na svojem območju.
VI. DOKUMENTACIJA
19. člen
(zdravstvena dokumentacija službe NMP)
(1) Pri svojem delu ekipe uporabljajo naslednje enotne obrazce:
- Sprejem nujnih intervencij,
- Protokol nujne intervencije,
- Protokol predbolnišničnega oživljanja,
- Karton poškodovanca.
(2) Obrazci iz prejšnjega odstavka in navodila za njihovo izpolnjevanje so v prilogi 4 tega pravilnika.
(3) Način in vrste poročanja o delu službe NMP določi minister.
VII. PROGRAM USPOSABLJANJA ZA NMP
20. člen
(usposabljanje za NMP)
(1) Program usposabljanja za NMP določi minister na predlog RSK urgentno medicino.
(2) Bolnišnice in PHE so dolžne izvajati usposabljanje iz NMP za zdravnike, zdravstvene tehnike, zdravstvene reševalce in diplomirane zdravstvenike, vključene v ekipe, v skladu s programom iz prejšnjega odstavka.
VIII. DISPEČERSKA SLUŽBA
21. člen
(dispečerska služba NMP)
(1) Dispečersko službo NMP opravljajo zdravstveni tehniki z dodatnim znanjem s področja dispečerstva, NMP in delovanja sistema zvez ter dobrim poznavanjem območja, ki ga zajema dispečersko mesto.
(2) Dispečerska služba NMP opravlja svoje delo neprekinjeno.
(3) Če je potrebno, dispečer NMP o dogodku obvesti sosednje enote NMP in druge službe.
(4) Organizacijo dispečerske službe s pravilnikom določi minister.
22. člen
(enotna klicna številka)
(1) Sporočila o nujnih stanjih (nenadna obolenja ali poškodbe) na terenu sprejema dispečer NMP prek neposredne trimestne številke in posredno prek številk 112 in 113.
(2) Naziv neposredne trimestne telefonske številke je »Nujna medicinska pomoč«.
XI. NADZOR
23. člen
(spremljanje in nadziranje dela službe NMP)
(1) Enote NMP enkrat mesečno pošljejo podatke o delu na Ministrstvo za zdravje. Podatki, ki se zbirajo na državni ravni, so navedeni v prilogi 6 tega pravilnika.
(2) Ministrstvo za zdravje spremlja in nadzira organiziranost in delovanje službe NMP, usposabljanje članov ekip in porabo finančnih sredstev.
24. člen
(subjekt izvajanja nadzora)
(1) Nadzor iz prejšnjega člena izvaja Komisija za nadzor izvajanja NMP (v nadaljnjem besedilu: nadzorna komisija), ki jo imenuje minister za vsak nadzor posebej.
(2) V nadzorno komisijo iz prejšnjega odstavka so lahko imenovani zdravniki, diplomirani zdravstveniki, višji zdravstveni tehniki in zdravstveni tehniki, ki delajo na področju urgentne medicine.
25. člen
(sestava nadzorne komisije)
Nadzorno komisijo iz prejšnjega člena sestavljajo najmanj trije člani, če gre za nadzor PHE, enot C, B ali B-ok, najmanj dva člana pa, če gre za nadzor enote A ali A2.
26. člen
(program nadzora)
Program nadzora določi minister za obdobje enega leta. Program se sprejme do novembra meseca tekočega leta za naslednje leto.
27. člen
(način izvajanja nadzora)
Nadzorna komisija pri opravljanju nadzora:
- preverja način izvajanja službe NMP,
- svetuje v zvezi z izvajanjem in organizacijo NMP,
- pregleduje dokumentacijo,
- nadzoruje obseg opravljenega dela,
- preverja izpolnjevanje normativov glede kadrov,
- preverja izpolnjevanje pogojev glede prostorov in opreme,
- preverja porabo sredstev, ki so namenjena službi NMP,
- opravlja še druge naloge po navodilu ministra.
28. člen
(dolžnost nadzorovanca)
(1) Direktor zavoda in koordinator za službo NMP v zavodu, kjer se opravlja nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovanec), sodelujeta pri delu nadzorne komisije, zagotovita dostop v prostore, omogočita pregled zahtevane dokumentacije, nudita dodatne informacije in zagotovita nemoteno delo nadzorne komisije.
(2) Člani nadzorne komisije iz 25. člena tega pravilnika se izkažejo s sklepom ministra o imenovanju.
29. člen
(nadzorna dejanja)
(1) Nadzorna komisija pri pregledu izpolni vprašalnik, ki je Priloga 7 tega pravilnika.
(2) Delovanje službe NMP pri nadzorovancu oceni skladno z ocenjevalnim listom, ki je Priloga 8 tega pravilnika.
(3) Po opravljenem nadzoru nadzorna komisija izdela zapisnik.
(3) Zapisnik o nadzoru vsebuje vprašalnik, seznam pregledanih protokolov, ocenjevalni list., vrste nadzornih dejanj, ugotovitve nadzorne komisije in morebitne pripombe nadzorovanca nad delom nadzorne komisije.
(4) Zapisnik se najpozneje v 14 dneh pošlje nadzorovancu in članom nadzorne komisije.
(5) Nadzorovanec lahko pisne pripombe na zapisnik pošlje nadzorni komisiji najpozneje v 15 dneh po prejemu zapisnika.
(6) Zapisnik se po preteku roka iz prejšnjega odstavka pošlje Ministrstvu za zdravje.
30. člen
(poklicna skrivnost)
Člani nadzorne komisije in drugi strokovnjaki iz 25. člena tega pravilnika morajo varovati kot poklicno skrivnost vse podatke, s katerimi so bili seznanjeni pri izvajanju nadzora v skladu zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
31. člen
(vrste nadzora)
(1) Nadzor je lahko reden, po programu iz 26. člena tega pravilnika, ali izreden.
(2) Izredni nadzor se opravi kadar pride do motenj ali težav v organizaciji službe NMP ali do suma strokovne napake.
32. člen
(obvestilo o nadzoru)
(1) V primeru rednega nadzora nadzorna komisija obvesti zavod o datumu in uri nadzora ter o sestavi nadzorne komisije najmanj 8 dni pred predvidenim dnem nadzora.
(2) Izredni nadzor se napove dan pred izvedbo nadzora, izjemoma pa se nadzor lahko opravi tudi brez vnaprejšnje napovedi.
33. člen
(ukrepi ministra)
Na podlagi zapisnika nadzorne komisije iz 29. člena tega pravilnika minister v upravnem postopku izda odločbo, s katero lahko odredi naslednje ukrepe:
- zahteva odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in določi rok za njihovo odpravo,
- določi osebo, ki nadzoruje in svetuje posamezni enoti NMP,
- obvesti Zdravniško zbornico Slovenije in zahteva strokovni nadzor s svetovanjem,
- predlaga zamenjavo odgovorne osebe za službo NMP,
- odredi upravni nadzor zavoda.
X. FINANCIRANJE
34. člen
(financiranje NMP)
Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije letno ovrednoti program NMP ob upoštevanju sestave ekip iz 8. in 9. člena tega pravilnika ter predvidenega obsega storitev in meril, ki veljajo za sklepanje pogodb med zavodi in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
35. člen
(financiranje nakupa vozil in opreme)
Sredstva za nakup vozil in druge opreme za izvajanje dejavnosti po tem pravilniku se zagotovijo na način in po postopku, ki velja za nakup opreme v zdravstveni dejavnosti.
36. člen
(financiranje usposabljanja)
Iz državnega proračuna se zagotovijo sredstva za:
- izdelavo programov,
- usposabljanje,
- vzpostavitev dispečerske službe,
- druge naloge, povezane s službo NMP.
37. člen
(financiranje nadzora)
Stroške izvajanja rednega in izrednega nadzora krije Ministrstvo za zdravje.
XI. POSEBNA DOLOČBA
38. člen
(delovanje službe NMP v vojnem ali izrednem stanju oziroma ob naravnih in drugih nesrečah)
Služba NMP se usposobi, opremi in organizira tako, da tudi v vojnem ali izrednem stanju oziroma ob naravnih in drugih nesrečah deluje kot sestavni del javne zdravstvene službe v skladu s predpisi o obrambi ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
XII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
39. člen
(pridobljene pravice)
Ne glede na določbo 8. člena tega pravilnika lahko do leta 2010 opravlja delo voznika reanimobila in nujnega reševalnega vozila v ekipi voznik, ki ni zdravstveni tehnik ali zdravstveni reševalec, ima pa opravljen 80-urni tečaj prve pomoči.
40. člen
(uskladitev)
Enote NMP se morajo glede razporeditve in števila ekip uskladiti z mrežo iz priloge 1 tega pravilnika najpozneje do 1. julija 2008.
Ne glede na določbo 34. člena tega pravilnika se enote NMP, ki se morajo uskladiti z mrežo iz priloge 1 tega pravilnika, financirajo kot da so z mrežo iz priloge 1 tega pravilnika že usklajene.
Uskladitev iz prvega odstavka tega člena ugotavlja nadzorna komisija iz 25. člena tega pravilnika.
Če se pri nadzoru ugotovi, da enota NMP ne izpolnjuje pogojev glede razporeditve in števila ekip iz 8. in 9. člena tega pravilnika, mora zavod, pri katerem je enota NMP organizirana, povrniti preveč obračunana izplačila.
41. člen
(prenehanje veljavnosti prejšnjega pravilnika)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 77/96 in 127/06) in Pravilnik o izvajanju nadzora službe nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 100/03).
42. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0220-13/2006
Ljubljana, dne 1. junija 2007
EVA 2005-2711-0122
Andrej Bručan l.r.
Minister
za zdravje
