Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03), 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 6. člena Statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 120/06) je Občinski svet Občine Tabor na seji dne 28. 5. 2007 sprejel

Občinski lokacijski načrt Pondor - jug (projekt št. 05-17, biro Urbanisti Gorazd Furman Oman s.p.) je izdelan v skladu s Prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986-2000 ter prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za obdobje 1986-1990 (Uradni list RS, št. 21/90, 32/92, 69/93, 7/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 77/98) in prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986-2000 ter prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za obdobje 1986-1990 za območje Občine Tabor (Uradni list RS, št. 32/99, 58/99, 96/02).

Ureditveno območje zajema zemljišča s parc. št. 1595/7, 1596/1, 1596/10, 1596/11, 1632/4 vse k. o. Ojstriška vas.

Ureditveno območje zajema območje parcel navedenih v prejšnjem členu in se nahaja južno od naselja Pondor na desni strani reke Bolska. Reka predstavlja tudi severni rob ureditvenega območja, vzhodni ter južni rob tvori gozd, na zahodu pa območje omejujejo že obstoječi objekti. Ureditveno območje je veliko 15 297 m².

Občinski lokacijski načrt iz 1. člena vsebujejo besedilo in kartografski del.
Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
- opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom
- ureditveno območje lokacijskega načrta
- umestitev načrtovane ureditve v prostor opis vplivov in povezav
- zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo
- rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
- rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
- načrt parcelacije
- etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta
- usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.
Kartografski del obsega naslednje vsebine:
- grafični načrt 1: ''načrt namenske rabe prostora''
- grafični načrt 2: ''načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije''
- grafični načrt 3: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor - zasnova objektov''
- grafični načrt 4: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor - zasnova rabe površin''
- grafični načrt 5: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor - zasnova prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture ''
- grafični načrt 6: ''značilni pogledi''
- grafični načrt 7: ''prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
- grafični načrt 8: ''maketa območja ''.

Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
- povzetek za javnost
- izvleček iz strateškega prostorskega akta
- obrazložitev in utemeljitev občinskega lokacijskega načrta
- strokovne podlage:
• Strokovne podlage za občinski lokacijski načrt Pondor (Urbanisti Gorazd Furman Oman s.p., junij 2005)
• Idejna predloga zazidave 'Zaselka Pondor' (Ro-Ko projekt Rok Šoštar s.p., avgust 2004)
• Strokovne podlage za komunalno in prometno infrastrukturo za občinski lokacijski načrt Pondor (RC PLAN M d.o.o., Celje, junij 2006)
• Geotehnično poročilo o pogojih gradnje stanovanjskih objektov v zazidalnem načrtu Pondor (GEO Sergej Venturini s.p., januar 2006)
• Idejni načrt elektrifikacije za LN Pondor - jug v Občini Tabor (Elektrotehniško društvo Celje, september 2006)
- smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
- seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani
- ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta
- spis postopka priprave in sprejemanja
- podatki o lastnikih zemljišč.

Ureditveno območje, ki zajema novo stanovanjsko sosesko, v naravi predstavlja zaključeno celoto. Strukturno se veže na bližnje naselje Pondor na severni strani, kateremu se prilagaja tudi po morfologiji. Tudi po velikosti in predvidenemu številu prebivalcev gre za podobnosti. V novi soseski se uredi javna površina - otroško igrišče, ki mora služiti poleg novim tudi za okoliške prebivalce. Po izgradnji se mora igrišče brezplačno prenesti v javno dobro. S tem se bo povečala možnost integritete nove soseske v družbeno in socialno strukturo celotne občine. Prometno se bo soseska navezala na že obstoječo lokalno cesto ter na komunalno in ostalo gospodarsko infrastrukturo.

Obravnavano območje je oblikovano z enotnim strukturnim vzorcem, znotraj katerega pa sta predvidena dva tipa stavb, in sicer enostanovanjske samostoječe hiše ter enostanovanjske vrstne hiše. Tako je predvidenih pet nizov s po štirimi enostanovanjskimi vrstnimi hišami, skupaj 20 vrstnih hiš ter 14 enostanovanjskih samostoječih hiš. Del območja bo na lokalno cesto priključen neposredno, del pa posredno preko interne dovozne ceste. Vse stavbe se nizajo v smeri sever-jug in povzemajo morfologijo sosednjega Pondorja. Znotraj ureditvenega območja je predvidena vsa potrebna komunalna infrastruktura.

Stavbe št. 1-5.
Dovoljena je gradnja enostanovanjskih vrstnih hiš. Velikosti niza vrstnih hiš je do dimenzij 10 x 24 metrov. Etažnost je do K+P+M, lahko tudi manj. Kota pritličja je enaka koti terena ob dovozu. V vsakem nizu so predvidene do štiri enostanovanjske vrstne hiše. Na zahodnem delu hiš so predvideni vrtovi. Individualni vhodi v vrstne hiše so obvezni na vzhodni strani, na vrtove pa mora biti zagotovljena možnost dostopa tudi z zahodne strani. Oblikovanje posameznega niza vrstnih hiš mora biti enotno, fasada mora biti barvno in materialno usklajena, individualna obdelava fasade po posameznih vrstnih hišah ni dovoljena.
Stavbe št. 6-9.
Dovoljena je gradnja enostanovanjskih samostoječih hiš. Velikost stavb je do dimenzij 8 x 16 metrov. Etažnost je do K+P+M, lahko tudi manj. Kota pritličja je enaka koti terena.
Stavbe št. 10-19.
Velikost stavb je do dimenzij 8 x 16 metrov. Etažnost bo do K+P+M, lahko tudi manj. Kota pritličja mora biti enaka koti dovozne ceste ob objektu. V primeru izvedbe kletne etaže mora biti kota le te na severu enaka koti dovozne ceste ob objektu pri čemer mora biti na južnem delu objekta kota pritličja enaka koti terena.
Skupni pogoji
Vse stavbe se morajo obvezno dotikati gradbene linije. Pri vseh stavbah je v mansardi dovoljen kolenčni zid v višini največ do 1.00 m. Streha mora biti dvokapnica s potekom slemena v podolžni smeri objekta. Naklon mora biti za vse stavbe enak in sicer med 35 º-45 º. Vsak niz zgradb mora biti oblikovan enotno tako v tlorisnih kot višinskih gabaritih ter v odmikih.

Znotraj soseske je potrebno na stroške investitorje izgraditi otroško igrišče. Na tem območju se postavi vsaj pet kosov različnih igral za manjše otroke ter klopce. Pri izbiri opreme otroškega igrišča mora dati soglasje Občina Tabor.

Celotno območje bo ustrezno krajinsko urejeno. Poseben poudarek bo dan zasaditvi znotraj otroškega igrišča, kjer bodo predvidoma tudi večja in višja drevesa. Na območju gradbenih parcel so dopustne manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom. V primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv.

V primeru izvedbe kleti je le te potrebno zaščititi pred vplivom podzemnih vod z drenažnimi sistemi. V okviru priprave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno izvesti dodatne geotehnične raziskave, na podlagi česar bo možno podati konkretnejše zahteve glede temeljenja. Vse izkope gradbenih jam in vse izkope za temelje mora pregledati geolog. Pri dimenzioniranju temeljev na dopustno nosilnost tal se naj ta upošteva v vrednosti pd = 150 kPa.

Na celotnem območju je dovoljeno postavljati urbano opremo. Na območju otroškega igrišča je potrebno postaviti tudi otroška igrala. Enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj gradbenih parcel legalno zgrajenih objektov.
Stavbe št. 1-5
Dovoljena je ograditev vrtov, ki pripadajo posamezni vrstni hiši, in sicer do višine 1.80 m. Vse ograje morajo biti enake tako po višini kot materialu in strukturi. Drugje postavitev ograj ni dovoljena. Znotraj območja vrtov je dovoljena postavitev vrtnih ut do površine 10 m², in sicer na zahodni rob vrta, postavitev zimskih vrtov ali ostalih enostavnih objektov ni dovoljeno.
Znotraj gradbenih parcel ni dovoljeno postavljati samostojnih garaž, je pa dovoljeno postaviti nadstreške na območju parkirnih mest za osebna vozila.
Stavbe št. 6-9
Dovoljena je postavitev ograj višine do 1.80 m. Ob prometnicah morajo biti odmaknjene od roba vozišča minimalno 1 m ter izven pregledna trikotnika. Drugje pa je dovoljena postavitev na rob gradbene parcele. Znotraj gradbenih parcel ni dovoljeno postavljati samostojnih garaž, so pa lahko izvedene znotraj dovoljenih gabaritov stanovanjskih stavb. Dovoljena je postavitev vrtnih ut do površine 10 m², ki mora biti odmaknjena od sosednje parcele za minimalno 1.50 metra ter nadstreškov v maksimalnih dimenzijah do 5 x 6 metrov. Na južni strani stavbe je dovoljena postavitev terase ali steklenjaka v dolžini do 5 metrov in širini do 3 metre. Dovoljena je postavitev montažnih ali obzidanih bazenov, ki pa ne smejo presegati površine 30 m² in globine 1,5 m merjeno od roba do dna. Pri stavbah št. 10-19 je dovoljena postavitev enostavnih objektov zgolj izven 25 metrskega območja med gozdnim robom in stavbami. Proti gozdnemu robu je obvezna postavitev ograje.

Ceste
Napajanje stanovanjskih hiš bo omogočeno preko dveh cest. Dostop do območja je omogočen preko obstoječe ceste Prekopa-Pondor, s katere se bodo napajali objekti od 1 do 5, objekti od 6 do 19 pa bodo napajani preko predvidene ceste, ki bo izvedena kot »slepa ulica«. Obstoječa cesta Prekopa-Pondor je širine 3 m z obojestransko utrjeno bankino, predvidena cesta pa bo širine 4,30 m z enostranskim hodnikom za pešce širine 1,20 m. Predvidena cesta bo izvedena na način, da bo hodnik za pešce ločen od vozišča z robniki dvignjenimi za 5,0 cm. Priključki hiš na cesti bodo pravokotni.
Parkirišča
Parkiršča pri stanovanjskih objektih od 6 do 19 bodo organizirana v sklopu manipulacijskih površin, objekti od 1 do 4 pa bodo imeli po 8 parkirnih mest. Objekt št. 5 bo imel 12 parkirnih mest.
Peš poti
Pešpromet se bo odvijal po obstoječi cesti Prekopa-Pondor in ob predvideni cesti po hodniku za pešce.
Ustroj utrjenih površin
Navedena prometna infrastruktura bo obrobničena z cestnimi betonskimi robniki in izvedena v zgornjem ustroju naslednje sestave:
- asfalt beton
- bitudrobir
- tampon.
Cesti bosta obrobničeni z betonskimi cestnimi robniki položenimi v podložni beton MB 20, zgornji ustroj pa izveden v enaki sestavi, kakor je navedeno v gornjih alinejah, manipulacijske površine pa bodo prav tako obrobničene in asfaltirane ali tlakovane.

Električno omrežje
Ker na obravnavanem območju ni dovolj energije je potrebno izgraditi nov SN kablovod ki se bo priključil na DV 20 kV Vransko ob cesti proti naselju Pondor in bo potekal do TP postaje znotraj ureditvenega območja. Za potrebe lokacijskega načrta je bil izdelan idejni načrt elektrifikacije (Elektrotehniško društvo Celje, september 2006), ki je sestavni del prilog. Idejna rešitev elektrifikacije v območju lokacijskega načrta Pondor jug bo služila tudi kot osnova za izdelavo projekta PGD - PZI transformatorske postaje SN in NN vodi. Investitorja komunalne opremljenosti v območju lokacijskega načrta Pondor jug bremenijo stroški izdelave idejne rešitve elektrifikacije. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte v območju lokacijskega načrta Pondor jug pa si morajo investitorji pridobiti od Elektro Celje, d.d. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
Javna razsvetljava
Sistem javne razsvetljave je potrebno izgraditi ob obeh cestah, tako ob obstoječi kot predvideni.

Na obravnavanem območju ni javnega TK omrežja v upravljanju Telekoma Slovenije.
Izdelati je potrebno projekt priključitve na javno TK omrežje in projekt naročniškega razvoda. Trase morajo biti usklajene z ostalimi komunalnimi vodi in zunanjo ureditvijo. V koridorju TK kablov lahko potekajo tudi CTV kabli.

V ali ob samem obravnavanem območju ni zgrajenega plinovodnega omrežja. Za potrebe oskrbe predvidenih objektov s plinom se postavi rezervoar za utekočinjen naftni plin s katerega bo izveden razvod do posameznih objektov. Točne dimenzije rezervoarja in premeri cevi za napajanje objektov bodo razvidni iz PGD, PZI dokumentacije.

Na obravnavanem območju je predviden ločen sistem kanalizacije.
Fekalna kanalizacija
Za fekalne vode z obravnavanega območja je predvidena priključitev na čistilno napravo Tabor. Kolikor se bo pričela izgradnja objektov pred gradnjo ČN Tabor in povezovalnim kanalom do nje, bo potrebno za fekalno kanalizacijsko omrežje LN Pondor predvideti lokalno, začasno čistilno napravo. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) in Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem moritoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96 in 29/00).
Meteorna kanalizacija
Čiste meteorne vode bodo preko hišnih peskolovov in požiralnikov s cest speljane v meteorno kanalizacijo in preko zadrževalnika v reko Bolsko. Onesnažene meteorne vode je potrebno pred tem očistiti še preko lovilcev olj. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00). Meteorne vode bodo priključene na predvideno kanalizacijo preko skupnega zadrževalnika meteornih voda, v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), ki bo po okvirnih izračunih velikosti ca. 5,0 m3 za stanovanjsko hišo. Natančni izračuni bodo predmet PGD dokumentacije, ko bodo znane točne površine - razlike med utrjenimi in sedaj travnatimi površinami in s tem spremembe koeficientov odtoka (strehe, asfaltne površine, tlakovane površine). Razvod obstoječe in predvidene kanalizacije je razviden iz grafičnih načrtov. Meteorni kanal, ki odvodnjava meteorne vode iz zadrževalnika v reko Bolsko, mora biti na izpustu v vodotok oblikovan pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
Pri izvedbi vseh del za kanalizacijo na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev in vse veljavne predpise ter standarde.
Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Odvajanje in čiščenje odpadnih vod je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Odvodnjavanje meteornih in podzemnih vod bo izvedeno preko meteorne kanalizacije, ki jo naj spremlja dobro dimenzionirana drenažna cev. Priporočljiva globina drenaže povzeto po geotehničnem poročilu, ki je sestavni del prilog prostorskega akta je 2,0 m. Na podlagi sondažnih raziskav, v fazi izdelave lokacijskega načrt, je pričakovati velike dotoke podtalnice.

Po severni strani cestišča mimo obravnavanega območja poteka cev javnega vodovoda v izvedbi PE fi 63 mm. Za vodovodno omrežje za pozidavo po LN Pondor jug, bo potrebno obstoječo cev zamenjati z ustrezno cevjo od glavnega vodovoda v izvedbi PEHD fi 90 mm, ki bo potekala po vzhodni strani cestišča parc. št. 1058/2, ca. 400 m vzhodno od obravnavanega območja. Za sekundarno omrežje vodovoda bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo na podlagi predvidene porabe vode v posameznih objektih glede na njihovo namembnost. Razvodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz modularne litine. Vsi odcepi in hišni priključki bodo izvedeni z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Obstoječe hišne priključke bo potrebno privezati na novozgrajeno sekundarno vodovodno omrežje. Vodomeri bodo vgrajeni v zunanje vodomerne jaške. Razvod obstoječega in predvidenega vodovoda - hidrantne veje je razviden iz grafičnih načrtov. Pri izvedbi vseh del za realizacijo vodovoda na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev in vse veljavne predpise ter standarde. Vodovodni priključki od predvidenega vodovoda do objektov vključno z merskimi mesti morajo biti obdelani v projektni dokumentaciji. Za priključitev internih instalacij posameznih objektov na vodovodno omrežje je potrebno zgraditi vodovodne priključke iz cevi Ø1'' PE 80 -12,5 bar. Priključitev posameznega objekta na vodovodno omrežje bo možna le pod pogojem, da je rešeno odvodnjavanje odpadnih voda. Posamezen vodovodni priključek izvede upravljalec javnega vodovoda na stroške investitorja ali upravljalca objekta, ko bo javni vodovod zgrajen. Vodomeri za posamezne objekte se vgradijo zunaj objekta v tipske toplotno izolirane vodomerne jaške.

Vsi objekti se morajo priključiti na predvideno gospodarsko infrastrukturo.

Vsi objekti znotraj ureditvenega območja se morajo priklopiti na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se morajo odvajati v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v začasno oziroma po izgradnji v skupno čistilno napravo.
Določiti je potrebno mesto za trajno deponiranje in odlaganje neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov. Odlaganje ni dovoljeno na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov, na retencijske površine ter na območju gozdov. Parkirne površine morajo biti izvedene s travnimi ploščami.

Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi obravnavano območje v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji ter za uporabo v gospodinjstvu, je potrebno uporabljati energente, ki so ekološko sprejemljivi in niso vir onesnaženja zraka. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.

Za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Znotraj ureditvenega območja je predviden utrjen prostor za postavitev zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov dimenzij min. 5 x 2 m.

Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Prepovedano je deponiranje kakršnihkoli odpadkov in odvečne zemljine na območju gozda.

V primeru poseganja v obstoječ gozd ali na gozdni rob je potrebno dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora. K dovoljenju za poseg v prostor se mora pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Pri posegih v gozd in gozdni prostor se je potrebno izogibati vseh dejanj, ki lahko gozd razvrednotijo ali ga poškodujejo. Omogočen mora biti dostop do gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. Pri urejanju gozdnega roba zaradi izgradnje stavb je potrebno vse drevje, katerega bo potrebno posekati, pred posekom evidentirati. Evidentiranje opravi krajevno pristojen delavec Zavoda za gozdove, ki izda tudi odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves.

Na obravnavanem območju se ne nahajajo naravne vrednote. Zato ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij.

Na obravnavanem območju se ne nahajajo zavarovane enote kulturne dediščine. Zato ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih soglasij.

Pri pripravi lokacijskega načrta so v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št 71/93, 87/01) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št 30/91).

Načrt parcelacije vsebuje načrt gradbenih parcel za posamezne objekte in je prikazan v grafičnem načrtu št. 2: ''Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije''. Določenih je 22 gradbenih parcel, in sicer za naslednje objekte:
- 5 gradbenih parcel za nize enostanovanjskih vrstnih hiš,
- 14 gradbenih parcel za enostanovanjske samostoječe hiše,
- 1 gradbena parcela za otroško igrišče,
- 1 gradbena parcela za interno dovozno cesto,
- 1 gradbena parcela za gospodarsko infrastrukturo (TP postaja, cisterna za plin, začasna čistilna naprava, KTV + TK postaja).
Posamezne gradbene parcele ni dovoljeno deliti oziroma združevati.

Izvedba prostorske ureditve je razdeljena na dve ločeni fazi. V prvi fazi je potrebno ureditveno območje v celoti komunalno opremiti. V drugi fazi pa je predvidena gradnja posameznih stanovanjskih stavb. Izvajanje obeh faz se lahko združi v enotno fazo in poteka sočasno.
1. faza: Zajema izgradnjo prometne ter vse komunalne infrastrukture z ustreznimi priključki, ki napajajo posamezne objekte. Zaključna plast prometne infrastrukture se izvede po zaključeni celotni drugi fazi.
2. faza: Zajema izgradnjo stanovanjskih stavb. Neodvisno druga od druge se v poljubnem vrstnem redu gradijo posamezne stanovanjske stavbe. Posamezen niz z enostanovanjskimi vrstnimi hišami je potrebno zgraditi v enotni fazi. V tej fazi je potrebno izgraditi in opremiti otroško igrišče.
Pogoj za pričetek gradnje 1. in 2. faze projekta je odstranitev dreves na južni strani ureditvenega območja in sicer v pasu najmanj 25 metrov od objektov št. 10-19. Za odstranitev dreves je v skladu s 25. členom tega odloka ter v dogovoru z lastniki odgovoren investitor izvedbe lokacijskega načrta.

Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje tlorisnih gabaritov, vendar ne več kot za 10% površine. Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev s tem, da se upoštevajo skupni pogoji določeni v osmem členu tega odloka.
Objekti št. od 1 do 5 se lahko v delu ali v celoti namenijo tudi za mirne poslovne dejavnosti.
Meje gradbenih parcel so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo lokacijskega načrta.
Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo lokacijskega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le ta zadevajo.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled pri pristojnem organu na Občini Tabor.

Ta odlok začne veljati osmi dan od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.