Na podlagi prvega in tretjega odstavka 74. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 - ZGO-1, 2/04 - ZZdrI-A in 41/04 - ZVO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in se nahaja na območju občin Gornja Radgona in Apače ter vodovarstveni režim in roke, v katerih morajo lastniki ali drugi posestniki nepremičnin na tem območju svoje delovanje prilagoditi določbam te uredbe.

(1) Vodovarstveno območje tvorijo območja zajetij in notranja območja, ki so prikazana na publikacijski karti v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Območji zajetij sta določeni okoli drenažnega zajetja Segovci in drenažnega zajetja Podgrad. Prikazani sta na publikacijski karti iz prejšnjega odstavka ter označeni z belo barvo in oznako »0«.
(3) Notranja območja so na publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena označena na naslednji način:
- najožji območji z oranžno barvo in oznako »VVO I«,
- ožji območji z rumeno barvo in oznako »VVO II« in
- širše območje z zeleno barvo in oznako »VVO III«.

(1) Meje vodovarstvenega območja, območja zajetij in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcele) na vodovarstvenem območju je naveden v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz marca 2006, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
(3) Parcele na vodovarstvenem območju se ne smejo združevati s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja.

(1) Na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana raba podzemne vode, razen za javno oskrbo s pitno vodo.
(2) Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo podzemne vode, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.

(1) Na območju zajetja je prepovedana gradnja, razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.
(2) Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali kakovost pitne vode.

(1) Na notranjih območjih sta prepovedani gradnja in izvedba gradbenih del, ki sta v tabeli 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označeni z oznako »-«.
(2) Na najožjih vodovarstvenih območjih je prepovedano odvajati komunalno odpadno vodo in industrijsko odpadno vodo v vodotoke.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija ali nadomestna gradnja stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, če se ne spremeni namembnost objekta in sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija ali nadomestna gradnja vojaških objektov in objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, če se ne spremeni namembnost objekta in sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljeno izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na državnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.
(6) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljeno izvajanje vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del ter izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na železniški infrastrukturi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.
(7) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljeno izvajanje rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del ter izvajanje vzdrževalnih del zaradi zagotavljanja varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa na letališki infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: letalski navigacijski objekti) v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.
(8) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov ob hkratni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.

(1) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabeli 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »+«.
(2) Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.
(4) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip«, če gre za gradnjo infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ki je sprejet v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, in za katerega je izvedena celovita presoja vplivov na okolje ter pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Sprejemljivost vplivov objekta infrastrukture na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje preverja ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(5) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
(6) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.

(1) Vodno soglasje se lahko izda za gradnjo na vodovarstvenem območju, če je zagotovljen priključek objekta na javno kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda in so vplivi objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa sprejemljivi.
(2) Za gradnjo na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav, ta ni zahtevana, se vodno soglasje lahko izda, če se komunalna odpadna voda zbira v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici.

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo lahko izda vodno soglasje za prenosni plinovod izključno za zemeljski plin v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bari, ter standardom SIST EN 1594 in če je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
(2) Ne glede na oznako »pip« iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo lahko izda vodno soglasje za glavne in regionalne ceste ter glavne in regionalne železniške proge, če so krajše od 5 km in če gre za premestitve in razširitve, kjer se os ceste ali tira spremenjene proge prestavi za manj kakor 200 m, in če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja letališč za helikopterje s premerom do 40 m v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih za izvedbo avtoceste, hitre ceste, glavne, regionalne in lokalne ceste ter glavne in regionalne železniške proge dovoljeno izvajanje gradbenih del, navedenih v tabeli 1.2 priloge 3 te uredbe pod zaporednima številkama 1 in 14, in se lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju gradnja dovoljena in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij in gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj naselij, določenih v skladu z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 92/99, 101/01, 54/03 in Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 9/04, 14/05).

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe sta na širšem vodovarstvenem območju gradnja in izvajanje gradbenih del na parcelah v k.o. Konjišče znotraj ureditvenega območja, določenega v skladu z Odlokom o lokacijskem načrtu za območje TRC Zgornje Konjišče (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 9/04) dovoljeni in se lahko izda vodno soglasje ob upoštevanju naslednjih pogojev:
- nadaljnje izkoriščanje gramoza zunaj območja, za katerega je bila izdana odločba o izbiri koncesionarja, št. 430-119/2005-20, je dovoljeno šele takrat, ko se na podlagi rezultatov spremljanja količinskega in kakovostnega stanja podzemnih voda nedvoumno izkaže, da izkoriščanje gramoza v gramoznici Konjišče ne vpliva na količino ali kakovost vode v črpališču v Segovcih,
- nadaljnje izkoriščanje gramoza zunaj območja, za katerega je bila izdana odločba o izbiri koncesionarja, št. 430-119/2005-20, je treba uskladiti z načrtovano energetsko izrabo reke Mure,
- gradnja objektov po končanem izkoriščanju gramoza je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo ali na malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
- gradnja objektov je dovoljena tudi v primeru, ko je zbiranje komunalne odpadne vode določeno kot investicija v načrtu razvojnih programov občine Apače in v programu opremljanja zemljišč za gradnjo, ki je izdelan v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, in se v skladu s programom opremljanja gradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med občino Apače in investitorjem,
- gradnjo objektov po končanem izkoriščanju gramoza je treba uskladiti z gradnjo objektov načrtovane energetske izrabe Mure.

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je dovoljena širitev pokopališča na parcelah v k.o. Apače znotraj ureditvenega območja, določenega v skladu z Odlokom o ureditvenem načrtu »Pokopališče v Apačah« (Uradne objave Pomurskih občin, št. 27/86), in se lahko izda vodno soglasje.

(1) Na notranjih območjih je prepovedano gnojenje zemljišč na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »-«.
(2) Na notranjih območjih je prepovedano ravnanje z gozdom na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »-«.
(3) Na notranjih območjih je prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »-«.
(4) Na najožjih vodovarstvenih območjih je paša živine dovoljena, če gre za pašo v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov in rejo živali.
(5) Na najožjih vodovarstvenih območjih je dovoljeno namakanje kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov, in če je za rabo vode pridobljena vodna pravica.
(6) Na najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti kmetijske obdelovalne površine vse leto pokrite z rastlinjem.
(7) Na ožjih in širšem vodovarstvenem območju je paša živine in reja živali na prostem dovoljena, če ni presežena dovoljena mejna vrednost števila glav velike živine iz predpisa, ki ureja mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla.
(8) Prepovedi iz tega člena se uporabljajo, če s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla ter fitofarmacevtska sredstva, ni določen strožji režim.

Ne glede na določbe tretjega odstavka prejšnjega člena je na ožjem in širšem vodovarstvenem območju dovoljena uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki se glede na razvrstitev v skupino nevarnosti, embalaže in načina uporabe smejo prodajati tudi v cvetličarnah in prodajalnah z neživilskim blagom ali v posebnem delu prodajaln z živili.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi:
1. s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu ter s prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa na kmetijskih zemljiščih opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,
2. z gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del ter prepovedjo gradnje enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja v skladu s predpisom, ki ureja vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in pogoje za gradnjo teh objektov, opravljajo gradbeni inšpektorji,
3. s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na nekmetijskih zemljiščih in prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa na nekmetijskih zemljiščih in z drugimi določbami te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in
4. s prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.

(1) Z globo od 4.100 eurov do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. rabi vodo v nasprotju z določbami prvega odstavka 4. člena te uredbe,
2. gradi objekt, katerega gradnja je v nasprotju s prepovedmi iz 5. in 6. člena te uredbe, ali gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 21. in 22. člena te uredbe,
3. na notranjih vodovarstvenih območjih uporablja zemljišča ali gozd ali dopusti ravnanje z zemljišči ali gozdom v nasprotju z določbami 14. člena te uredbe,
4. na notranjih vodovarstvenih območjih uporablja fitofarmacevtska sredstva in sredstva za zaščito lesa ali vnaša rastlinska hranila v nasprotju z določbami 14. člena te uredbe,
5. ne zagotovi za obstoječo stanovanjsko ali nestanovanjsko stavbo odvajanja industrijske odpadne vode v rokih in na način iz 19. člena te uredbe,
6. ne zagotovi za obstoječo stanovanjsko ali nestanovanjsko stavbo odvajanja oziroma zbiranja komunalne odpadne vode v rokih in na način iz 20. člena te uredbe in
7. ne prilagodi ravnanja na kmetijskih zemljiščih na način in v rokih iz 28. člena te uredbe.
(2) Z globo od 125 eurov do 625 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
(3) Z globo od 200 eurov do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi posameznik.

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del, za katera je bilo pred uveljavitvijo te uredbe:
- pridobljeno pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje,
- izdana lokacijska informacija in je investitor naročil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja najpozneje v enem mesecu po izdaji te informacije,
- izdana lokacijska informacija, ki ni starejša od enega leta,
- izdana informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda v postopku za pridobitev vodnega soglasja,
- izdano vodno soglasje ali
- sprejet lokacijski načrt v skladu s predpisi o urejanju prostora in na njegovi podlagi izdana gradbena dovoljenja.

(1) Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska odpadna voda, mora najpozneje do 31. avgusta 2008 zagotoviti, da se industrijska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, če je ta zgrajena, sicer pa se mora na novozgrajeno javno kanalizacijo priključiti najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko je javna kanalizacija dana v uporabo. O gradnji javne kanalizacije vsaka občina na zadevnem vodovarstvenem območju obvesti občane z javnim naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način z navedbo datuma izteka roka za priključitev na javno kanalizacijo.
(2) Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora najpozneje do 31. avgusta 2010 zagotoviti, da se industrijska odpadna voda zbira v čistilni napravi, ki mora obratovati v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(1) Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, mora najpozneje do rokov iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, če je ta zgrajena, sicer pa se mora na novozgrajeno javno kanalizacijo priključiti najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko je javna kanalizacija dana v uporabo. O gradnji javne kanalizacije vsaka občina na zadevnem vodovarstvenem območju obvesti občane z javnim naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način z navedbo datuma izteka roka za priključitev na javno kanalizacijo.
(2) Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora v rokih iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav zagotoviti, da se komunalna odpadna voda zbira v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici.

Če gre za gradnjo na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in je ta zahtevana v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju vod iz komunalnih čistilnih naprav, se vodno soglasje lahko izda, vendar najpozneje do izteka rokov za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju vod iz komunalnih čistilnih naprav, če je do izgradnje javne kanalizacije zagotovljeno zbiranje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici.

Ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih dovoljena gradnja lokalnih cest in javnih poti, distribucijskih elektroenergetskih vodov in plinovodov za zemeljski plin ter cevovodov za pitno in odpadno vodo iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe in se za gradnjo in izvedbo gradbenih del lahko izda vodno soglasje, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe objekte na teh območjih.

Gnojilni načrti, pripravljeni v času pred uveljavitvijo te uredbe, se lahko uporabljajo do konca obdobja, za katerega so bili pripravljeni.

Ministrstvo za okolje in prostor in Občina Apače do 31. marca 2008 pripravita program aktivnosti v zvezi z obnovo Enajstmlinskega kanala.

(1) Upravljavec vodovodnega omrežja mora izdelati načrt postavitve tabel za označevanje vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje vodovarstvenega območja, najpozneje do 31. decembra 2008.
(2) Na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka morajo biti območja zajetij in notranja območja označena najpozneje do 31. avgusta 2009.

Vodovarstveno območje se evidentira v zemljiškem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov najpozneje do 31. decembra 2009.

Prepoved združevanja parcel iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe ne velja za postopke, začete pred uveljavitvijo te uredbe.

(1) Lastniki ali drugi posestniki kmetijskih zemljišč morajo zagotoviti ravnanje v skladu s prepovedmi, navedenimi pod zaporednimi številkami 1, 2, 3 in 5 iz poglavja »I GNOJENJE« tabele 1.4 priloge 3 te uredbe, ter zagotoviti izvajanje določb iz četrtega in petega odstavka 14. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2012.
(2) Lastniki ali drugi posestniki kmetijskih zemljišč na najožjem vodovarstvenem območju morajo zagotoviti izvajanje določb tretjega odstavka 14. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2009.

Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.