Na podlagi 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo) minister za šolstvo in šport v soglasju z ministrom za zdravje izdaja
P R A V I L N I K
o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določijo normativi in standardi, ki obsegajo učno in vzgojno obveznost strokovnih delavcev, učno in vzgojno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin za izvajanje:
- prilagojenega programa za predšolske otroke,
- prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom,
- prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
- posebnega programa vzgoje in izobraževanja,
- prilagojenih izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe,
- posebnega programa (post rehabilitacijski praktikum) in
- vzgojnih programov. Merila za oblikovanje oddelkov in skupin za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim standardom, prilagojenih izobraževalnih programov z enakovrednim izobrazbenim standardom in za izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja, se uporabljajo tudi v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki imajo enote ali oddelke za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
S tem pravilnikom se določijo tudi elementi za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom, normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna.
II. NORMATIVI IN STANDARDI
1. Skupne določbe
2. člen
(obveznost vzgojnega in drugega strokovnega dela v prilagojenih programih predšolske vzgoje)
Tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:
- 25 ur za vzgojitelje,
- 35 ur za pomočnike vzgojiteljev.
3. člen
(učna obveznost in obveznost drugega vzgojno-izobraževalnega dela v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole in posebnem programu vzgoje in izobraževanja)
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:
- 22 ur za učitelje,
- 21 ur za učitelje slovenščine,
- 21 ur za učitelje slovenščine in madžarščine kot maternega jezika v dvojezičnih šolah,
- 22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske pomoči učencem in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami v okviru mobilne službe,
- 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:
- 25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.
Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:
- 22 ur za učitelje v oddelku posebnega programa,
- 35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda.
4. člen
(učna obveznost in obveznost drugega vzgojno-izobraževalnega dela v posebnem programu in v prilagojenih izobraževalnih programih za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe)
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:
- 20 ur za učitelje splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov,
- 19 ur za učitelje slovenskega jezika in književnosti,
- 25 ur za učitelje praktičnega pouka in veščin ter učitelja za praktično izobraževanje s strokovno teorijo,
- 30 ur sodelovanje pri pouku za laborante.
5. člen
(obveznost vzgojnega dela v vzgojnih programih)
Tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:
- 25 ur vzgojnega dela v vzgojni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi vedenjskimi motnjami,
- 30 ur vzgojnega dela vzgojni skupini za otroke z drugimi vrstami primanjkljajev, ovir oziroma motenj,
- 40 ur vzgojnega in drugega dela v stanovanjski skupini,
- 40 ur vzgojnega in drugega dela za vzgojitelje, ki opravljajo nočno delo.
Za delo v posamezni vzgojni skupini se lahko sistemizirajo:
- največ 4 vzgojitelji za otroke in mladostnike s čustvenim in vedenjskimi motnjami,
- največ 2 vzgojitelja v vzgojni skupini za otroke z drugimi vrstami primanjkljajev, ovir oziroma motenj,
- največ 5 vzgojiteljev v stanovanjski skupini.
6. člen
(član predmetne komisije)
Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost za polni delovni čas, in sicer:
- učitelj, član predmetne komisije za matematiko in slovenščino, za 3 ure,
- učitelj, član predmetne komisije za tuji jezik, za 2 uri,
- učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v tekočem šolskem letu, za 1 uro.
Ravnatelju šole in pomočniku ravnatelja šole, ki je član predmetne komisije, se učna obveznost lahko zmanjša v skladu z določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne pod 4 ure pouka.
7. člen
(drugi strokovni delavec)
Drugi strokovni delavec se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 10 ur, če:
- je v posameznem oddelku 1. razreda, v katerem se izvaja prilagojen izobraževalni program z nižjim oziroma z enakovrednim izobrazbenim standardom, vključenih najmanj 5 učencev,
- so v kombinirani oddelek iz dveh ali treh razredov vključeni najmanj 4 učenci.
8. člen
(učna oziroma vzgojna obveznost ravnatelja)
Ravnatelj zavoda, ravnatelj osnovne šole oziroma ravnatelj organizacijske enote z več kot 12 oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti oziroma obveznosti vzgojnega dela.
Ravnatelj zavoda oziroma ravnatelj organizacijske enote v zavodih in šolah z manj kot 12 oddelki, ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost oziroma obveznost vzgojnega dela, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev in vzgojiteljev iz 51. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti sodi svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
Tedenska učna obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:
+------------------+---------------------+---------+-----------+
|Število oddelkov, | Učna obveznost | Vzgojna | Drugo |
|vzgojnih skupin | |obveznost| strokovno |
| | | | delo |
| +-------+-------------+---------+-----------+
| | Ure | Ure | Ure | |
| | pouka |podaljšanega |vzgojnega| |
| | | bivanja | dela | |
+------------------+-------+-------------+---------+-----------+
|4 oddelki in manj | 6 | 7 | 7 | 12 |
+------------------+-------+-------------+---------+-----------+
|5 do 6 oddelkov | 5 | 6 | 6 | 10 |
+------------------+-------+-------------+---------+-----------+
|7 do 8 oddelkov | 4 | 5 | 5 | 8 |
+------------------+-------+-------------+---------+-----------+
|9 do 10 oddelkov | 3 | 4 | 4 | 6 |
+------------------+-------+-------------+---------+-----------+
|11 do 12 oddelkov | 2 | 3 | 3 | 4 |
+------------------+-------+-------------+---------+-----------+
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko ravnatelj tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj lahko opravi v okviru povečane obveznosti, sodi le pouk obveznih in izbirnih predmetov. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.
Osnove za določitev učne obveznosti oziroma obveznosti vzgojnega dela ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, vzgojne skupine in stanovanjske skupine, oddelki podaljšanega bivanja, oddelki vrtca ter oddelki mobilne službe.
9. člen
(pomočnik ravnatelja)
V šoli oziroma v zavodu lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja pri 14 oddelkih oziroma vzgojnih skupinah.
Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 26, tretjega pa pri 38 oddelkih oziroma vzgojnih skupinah.
Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno tudi učno obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 51. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodi svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
Tedenska učna obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:
+------------------------+---------------------+--------+----------+
| Število oddelkov, | Učna |Vzgojno | Drugo |
| vzgojnih skupin | obveznost | delo |strokovno |
| | | | delo |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
| 1. pom. | 2. pom. | Ure | Ure | | |
| ravnatelja| ravnatelja | pouka |podaljšanega | | |
| | | | bivanja | | |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
| 14 | 26 | 14 | 15 | 16 | 28 |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
| 15 | 27 | 13 | 14 | 15 | 26 |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
| 16 | 28 | 12 | 13 | 14 | 24 |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
| 17 | 29 | 11 | 12 | 13 | 22 |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
| 18 | 30 | 10 | 11 | 12 | 20 |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
| 19 | 31 | 9 | 10 | 11 | 18 |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
| 20 | 32 | 8 | 9 | 10 | 16 |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
| 21 | 33 | 7 | 8 | 9 | 14 |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
| 22 | 34 | 6 | 7 | 8 | 12 |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
| 23 | 35 | 5 | 6 | 7 | 10 |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
| 24 | 36 | 4 | 5 | 6 | 8 |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
| 25 | 37 | 3 | 4 | 5 | 6 |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
Učna obveznost za tretjega pomočnika se določi po merilih iz prejšnjega odstavka.
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja še največ za 5 ur povečano učno obveznost.
Če ima šola oziroma zavod dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti, vzgojne obveznosti oziroma obveznosti drugega strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače, kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 25 oddelkov.
Osnove za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki, vzgojne oziroma stanovanjske skupine in oddelki podaljšanega bivanja.
10. člen
(svetovalni delavec)
V šoli z 10 oddelki se sistemizira 1 delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.
V zavodu, razen v zavodu, ki ima le stanovanjske skupine, se sistemizirata najmanj 2 delovni mesti svetovalnih delavcev.
11. člen
(knjižničar)
V šoli oziroma v zavodu z 20 oddelki in več se sistemizira 1 delovno mesto knjižničarja, v šoli oziroma v zavodu z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.
12. člen
(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)
V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto računalnikarja organizatorja računalniških dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:
+-----------------------------------+--------------------------+
| Število oddelkov | Delež delovnega mesta |
| od do | |
+------------------+----------------+--------------------------+
| | 8 | 0,20 |
+------------------+----------------+--------------------------+
| 9 | 12 | 0,25 |
+------------------+----------------+--------------------------+
| 13 | 16 | 0,30 |
+------------------+----------------+--------------------------+
| 17 | 20 | 0,35 |
+------------------+----------------+--------------------------+
| 21 | 24 | 0,45 |
+------------------+----------------+--------------------------+
| 25 | 28 | 0,55 |
+------------------+----------------+--------------------------+
| 29 | 32 | 0,65 |
+------------------+----------------+--------------------------+
| 33 | 36 | 0,75 |
+------------------+----------------+--------------------------+
| 37 | 45 | 0,90 |
+------------------+----------------+--------------------------+
| 46 | | 1,00 |
+------------------+----------------+--------------------------+
V zavodu se sistemizira največ 1 delovno mesto računalnikarja - organizatorja informacijskih dejavnosti.
13. člen
(osnove za sistemizacijo delovnih mest)
Osnova za sistemiziranje delovnih mest svetovalnega delavca, knjižničarja in računalnikarja - organizatorja informacijskih dejavnosti so čisti in kombinirani oddelki.
Če ima zavod oddelke vrtca, se ti štejejo kot osnova za sistemiziranje delovnega mesta svetovalnega delavca.
14. člen
(organizator šolske prehrane)
V osnovni šoli se za 4200 učencev sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu.
15. člen
(laborant)
Osnovna šola, ki izvaja prilagojen program z enakovrednim izobrazbenim standardom, sistemizira za oddelke 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 7 učenci delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu.
16. člen
(spremljevalec gibalno oviranega učenca)
Za izvajanje fizične pomoči šola, ki izvaja prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, na podlagi odločbe o usmeritvi gibalno oviranega učenca sistemizira delovno mesto spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način. Obseg delovne obveznosti in čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca se določi glede na število učencev, ki se jim nudi fizična pomoč in na število ur izvajanja fizične pomoči, ki je odvisno od trajanja pouka in podaljšanega bivanja, če so učenci vanj vključeni.
Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
V zavodu, ki ima oddelke, v katerih se izvaja prilagojen izobraževalni program z nižjim ali z enakovrednim standardom oziroma posebni program za gibalno ovirane otroke, se na oddelek sistemizira 1 delovno mesto spremljevalca, ki mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo. Število delavcev se lahko poveča glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje vključenih učencev oziroma dijakov. V tem primeru mora zavod pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljevanju: ministrstvo).
17. člen
(varuh negovalec)
V šoli oziroma zavodu, v katerem se izvaja posebni program vzgoje in izobraževanja, se sistemizira ustrezno število delovnih mest varuha - negovalca v skladu z naslednjimi merili:
+---------------------------------------+----------------------+
| Število učencev |Število delovnih mest |
| od do | |
+-------------------+-------------------+----------------------+
| | 15 | 1 |
+-------------------+-------------------+----------------------+
| 16 | 30 | 2 |
+-------------------+-------------------+----------------------+
| 31 | 45 | 3 |
+-------------------+-------------------+----------------------+
| 46 | 50 | 4 |
+-------------------+-------------------+----------------------+
| 51 | 65 | 5 |
+-------------------+-------------------+----------------------+
| 65 in več | | 6 |
+-------------------+-------------------+----------------------+
V šoli oziroma zavodu, v katerem se izvaja posebni program vzgoje in izobraževanja, se na šest težje ali težko gibalno oviranih otrok sistemizira 1 delovno mesto varuha - negovalca, v šoli oziroma zavodu z manjšim ali večjim številom teh otrok pa v ustreznem deležu.
V šoli oziroma zavodu, v katerem so v vzgojne skupine vključeni otroci in mladostniki z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, se na 10 otrok sistemizira 1 delovno mesto varuha - negovalca, v vzgojni skupini, v kateri so težko gibalno ovirani otroci in mladostniki, največ 2 delovni mesti.
Varuh mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
18. člen
(administrativna dela)
V šoli z 20 oddelki in več se za administrativna dela sistemizira 1 delovno mesto pisarniškega referenta, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.
V zavodu s 15 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami ali več se za administrativna dela sistemizira 1 delovno mesto pisarniškega referenta, v zavodu z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.
Pisarniški referent mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
19. člen
(računovodska dela)
V šoli z 20 oddelki in več se za računovodska dela sistemizira 1 delovno mesto računovodje, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.
V zavodu s 15 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami ali več se za računovodska dela sistemizira 1 delovno mesto računovodje, v zavodu z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.
Računovodja mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja).
Izraz »prejšnja« iz predhodnega odstavka tega člena je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).
20. člen
(računovodsko-administrativna dela)
V šoli s 24 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami in več se za opravljanje računovodskih in administrativnih del poleg delovnih mest iz 18. in 19. člena tega pravilnika sistemizirajo dodatna delovna mesta računovodje ali pisarniškega referenta v skladu z naslednjimi merili:
24-28 oddelkov 0,50 delovnega mesta
29-36 oddelkov 1,00 delovno mesto
37-43 oddelkov 1,50 delovnega mesta
44 in več oddelkov 2,00 delovni mesti.
V zavodu z 20 oddelki, vzgojnimi oziroma stanovanjskimi skupinami in več se za opravljanje računovodskih in administrativnih del poleg delovnih mest iz 18. in 19. člena tega pravilnika sistemizirajo dodatna delovna mesta v skladu z naslednjimi merili:
20-27 oddelkov oziroma skupin 0,50 delovnega mesta
28-35 oddelkov oziroma skupin 1,00 delovno mesto
36-43 oddelkov oziroma skupin 1,50 delovnega mesta
44 in več oddelkov oziroma skupin 2,00 delovni mesti.
21. člen
(dvojezična osnovna šola)
Za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebnega vzgojno-izobraževalnega programa v dvojezični osnovni šoli veljajo za sistemizacijo knjižničarja ter računovodskega in administrativnega delavca določila pravilnika, ki določa normative in standarde za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom.
22. člen
(vzdrževalec opreme)
V zavodu, ki izvaja prilagojene izobraževalne programe z enakovrednim standardom znanja za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter gibalno ovirane otroke, se za vzdrževanje, prilagoditve in izposojo računalniške, elektroakustične in druge opreme sistemizira 1 delovno mesto vzdrževalca opreme.
Vzdrževalec opreme mora imeti srednjo strokovno izobrazbo.
23. člen
(hišnik)
V osnovni šoli in v zavodu se za opravljanje tehničnih vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto hišnika v skladu z naslednjimi merili:
+-------------------------------------+------------------------+
| Število oddelkov | Delež delovnega mesta |
| od do | |
+-----------------+-------------------+------------------------+
| | 7 | 0,50 |
+-----------------+-------------------+------------------------+
| 8 | 11 | 0,60 |
+-----------------+-------------------+------------------------+
| 12 | 15 | 0,80 |
+-----------------+-------------------+------------------------+
| 16 | 29 | 1,00 |
+-----------------+-------------------+------------------------+
| 30 | 44 | 1,50 |
+-----------------+-------------------+------------------------+
| 45 | | 2,00 |
+-----------------+-------------------+------------------------+
Hišnik mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.
24. člen
(kurjač)
V osnovni šoli in v zavodu z lastno kurilnico na trda goriva se sistemizira delovno mesto kurjača na osnovi števila oddelkov, za katere poteka vzgojno-izobraževalno delo v zgradbi, ki se ogreva na trdno gorivo. Za vsak tak oddelek šola sistemizira 0,05 delovnega mesta kurjača.
Kurjač mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.
25. člen
(kuhar ter druga tehnična delovna mesta)
V osnovni šoli se za pripravo malic za 400 učencev sistemizira 1 delovno mesto kuharja, v šoli z večjim oziroma manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.
Kuhar mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.
V zavodu, ki omogoča celodnevno oskrbo, se za vsakih 5 vzgojnih skupin sistemizira:
- 2 delovni mesti kuharja, ki mora imeti srednjo poklicno izobrazbo,
- največ 3 delovna mesta za druga dela (vratar, pralec, garderober, kuhinjski pomočnik), za katera morajo imeti končano osnovno šolo,
- 0,5 delovnega mesta ekonoma, ki mora imeti srednjo strokovno izobrazbo.
Med sistemiziranimi delovnimi mesti kuharjev se v zavodu lahko sistemizira 1 delovno mesto vodje kuhinje.
Vodja kuhinje mora imeti srednjo strokovno izobrazbo.
26. člen
(gospodinjec II.)
V zavodu se v stanovanjski skupini, v kateri so osnovnošolski otroci, sistemizira 1 delovno mesto gospodinjca, ki pomaga pri opravljanju gospodinjskih del v stanovanjski skupini.
Gospodinjec mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.
27. člen
(čistilec)
V šoli in v zavodu se na 900 m2 talne hišne čistilne neto površine sistemizira 1 delovno mesto čistilca.
V šoli oziroma zavodu, ki izvaja prilagojen izobraževalni program z nižjim ali z enakovrednim izobrazbenim standardom oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja za gibalno ovirane učence oziroma dijake, in v šoli, ki izvaja posebni program vzgoje in izobraževanja za učence s težkimi motnjami v duševnem razvoju, se sistemizira 1 delovno mesto čistilca na 750 m2 talne hišne čistilne neto površine.
Čistilec mora imeti končano osnovno šolo.
28. člen
(gospodinjec IV.)
V šolah in v zavodih, v katerih na osnovi normativov za posamezne vrste tehničnih del ni mogoče sistemizirati ustreznih deležev delovnih mest tehničnih delavcev (kuhar, kuhinjski pomočnik, pralec, garderober) lahko šola oziroma zavod sistemizira delovno mesto gospodinjca.
Gospodinjec mora imeti končano osnovno šolo in potrdila o ustreznih tehničnih znanjih, ki so potrebna za opravljanje tega dela.
29. člen
(osnove za sistemiziranje delovnih mest računovodskih, administrativnih in tehničnih delavcev)
Osnove za sistemiziranje delovnih mest računovodje, pisarniškega referenta, hišnika in kurjača so čisti in kombinirani oddelki, vzgojne oziroma stanovanjske skupine ter oddelki podaljšanega bivanja.
2. Prilagojeni programi predšolske vzgoje
30. člen
(merila za oblikovanje oddelkov)
Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje prilagojenega programa predšolske vzgoje za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter za gibalno ovirane otroke je 6 otrok.
3. Prilagojeni izobraževalni programi osnovne šole
31. člen
(merila za oblikovanje oddelkov)
Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju je:
- v 1., 2. in 3. razredu 8 učencev,
- v 4., 5. in 6. razredu 10 učencev,
- v 7., 8. in 9. razredu 12 učencev.
Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne otroke, otroke z govorno - jezikovnimi motnjami in za gibalno ovirane otroke je:
- v 1., 2. in 3. razredu 7 učencev,
- v 4., 5. in 6. razredu 8 učencev,
- v 7., 8. in 9. razredu 10 učencev.
Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje programa osnovne šole za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami je 8 učencev.
32. člen
(merila za oblikovanje oddelkov, v katerih so otroci z več motnjami)
Normativ za oblikovanje oddelka, v katerem se izvaja prilagojen izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom oziroma prilagojen izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom, se lahko zniža za največ 3 učence, če so v oddelku vsaj 3 učenci z več motnjami. V tem primeru mora šola ali zavod pridobiti soglasje ministrstva.
33. člen
(merila za oblikovanje kombiniranih oddelkov)
Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh ali več razredov se zniža največ za tri učence. V tem primeru mora šola ali zavod pridobiti soglasje ministrstva.
Obseg ur pouka za ločeno poučevanje posameznih vsebin v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni učenci od 1. do 5. razreda, in se v skladu s 7. členom tega pravilnika v oddelek ne vključuje drugi strokovni delavec, se določi glede na število učencev v oddelku, in sicer:
- 4 do 6 učencev 2 uri tedensko,
- 7 in več učencev 4 ure tedensko.
Če so v kombinirani oddelek vključeni tudi učenci od 6. do 9. razreda, je za ločeno poučevanje posameznih vsebin določeno 7 ur tedensko.
34. člen
(merila za oblikovanje oddelkov podaljšanega bivanja)
Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja, v katerem so učenci, ki se izobražujejo po prilagojenih programih osnovne šole, je 12 učencev.
35. člen
(merila za oblikovanje učnih skupin)
Normativ za oblikovanje učnih skupin, ki jih zahteva učni načrt, je 6 učencev.
Če je število učencev določenega razreda pri pouku športne vzgoje manjše, se učne skupine oblikujejo iz sosednjih razredov.
36. člen
(merila za oblikovanje učnih skupin za izvedbo diferenciacije)
V učni skupini, v kateri se izvaja pouk ene ravni zahtevnosti in v heterogeni učni skupini za izvajanje diferenciacije, je lahko največ 10 učencev.
V učni skupini, v kateri se izvaja pouk dveh ravni zahtevnosti, je lahko največ 7 učencev.
Število učnih skupin za izvedbo nivojskega pouka pri posameznem predmetu je v osnovnih šolah, ki izvajajo prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, praviloma za eno skupino večje, kot je število oddelkov posameznega razreda.
Kadar je mogoče učne skupine za izvedbo nivojskega pouka oblikovati v skladu z normativi, določenimi v prvem in drugem odstavku tega člena, šola lahko oblikuje enako število skupin, kot ima oddelkov.
V šolah z enim oddelkom istega razreda oziroma s kombiniranim oddelkom, v katerem je 5 ali manj učencev, se dodatna skupina ne oblikuje.
37. člen
(merila za oblikovanje učne skupine za izvedbo izbirnih predmetov)
Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov po prilagojenem izobraževalnem programu z enakovrednim izobrazbenim standardom se določi tako, da se količniku med skupnim številom učencev 7., 8. ter 9. razreda in številom 8 prišteje dvakratno število oddelkov teh razredov [št. učencev: (8 + 2 n) ], pri čemer je n število oddelkov.
V učni skupini za izvajanje izbirnih predmetov je lahko največ 10 učencev.
Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom je enako dvakratnemu številu oddelkov 7., 8. ter 9. razreda.
V učni skupini za izvedbo izbirnih predmetov je lahko največ 12 učencev.
38. člen
(merila za oblikovanje skupine jutranjega varstva)
Normativ za oblikovanje skupine jutranjega varstva je 8 učencev.
Skupina učencev za jutranje varstvo se lahko oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 5 učencev 1. razreda.
39. člen
(spremstvo)
Normativ za spremstvo učencev na ekskurzijah, pri dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora, je 6 učencev.
Šola mora za izvedbo šole v naravi zagotoviti enega strokovnega delavca na 6 učencev. Za izvajanje posameznih dejavnosti v okviru šole v naravi se uporabljajo merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin v skladu s tem pravilnikom.
40. člen
(plavanje, smučanje in kolesarski izpit)
Normativ za oblikovanje skupine pri plavanju so 4 učenci neplavalci oziroma 6 učencev plavalcev.
Normativ za oblikovanje skupine pri smučanju je 6 učencev oziroma 4 učenci smučarji začetniki.
Normativ za oblikovanje skupine za učenje in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit so 3 učenci.
Normativ se lahko za posamezno skupino učencev s posebnimi potrebami zniža, če je tako določeno z učnim načrtom oziroma če to zahteva vrsta in stopnja primanjkljajev, ovir oziroma motenj učencev.
4. Posebni program vzgoje in izobraževanja
41. člen
(merila za oblikovanje oddelkov)
Normativ za oblikovanje oddelka za izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja je za otroke z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju:
- na prvi stopnji 6 otrok,
- na drugi stopnji 7 otrok,
- na tretji in četrti stopnji 8 otrok.
Normativ za oblikovanje oddelka za izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja je za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju in več motnjami:
- na prvi stopnji 5 otrok,
- na drugi stopnji 6 otrok,
- na tretji in četrti stopnji 7 otrok.
42. člen
(merila za oblikovanje oddelkov podaljšanega bivanja)
Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja, v katerem so učenci, ki se izobražujejo po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, je 8 učencev.
Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja, v katerem so učenci, ki se izobražujejo po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom in so vanj vključeni najmanj trije učenci, ki se izobražujejo po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, je 10 učencev.
43. člen
(izjeme)
Število učencev, določeno za oblikovanje oddelkov v 31. in 34. členu tega pravilnika in učnih skupin v 36., 37. in 38. členu tega pravilnika, je lahko v soglasju z ministrstvom večje za dva učenca.
Med šolskim letom se dodatni oddelek oziroma učna skupina ne oblikuje, če se število učencev v oddelku oziroma učni skupini iz prejšnjega odstavka poveča za dva učenca nad številom, predpisanim z normativom.
Izjemoma se normativi lahko spremenijo, če gre za edini oddelek učencev istega razreda in ga ni mogoče združiti v kombinirani oddelek, vendar morajo biti v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole v takem oddelku najmanj 4 učenci, v drugih oddelkih pa najmanj 5 učencev.
Zaradi posebnih potreb otrok in mladostnikov se lahko število predšolskih otrok oziroma učencev, določeno za oblikovanje oddelkov v 30., 31. in 41. členu tega pravilnika in tretjem odstavku tega člena, v soglasju z ministrstvom zmanjša.
Druge izjeme zaradi posebnih delovnih razmer oziroma manjšega vpisa ter posebnih potreb otrok odobri ministrstvo na podlagi posebne vloge šole.
5. Prilagojeni izobraževalni programi za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe
44. člen
(merila za oblikovanje oddelkov)
Normativ za oblikovanje oddelkov srednje šole, v katerih se izvajajo prilagojeni izobraževalni programi za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, je 10 dijakov.
Če so v oddelke, ki izvajajo programe iz prvega odstavka tega člena vključeni zunanji dijaki, je normativ 12, vendar morajo biti v posameznem oddelku najmanj 4 dijaki s posebnimi potrebami.
Normativi iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko spremenijo, če gre za edini oddelek dijakov istega letnika, vendar mora v tak oddelek biti vključenih najmanj 5 dijakov.
45. člen
(merila za oblikovanje skupin)
Normativ za oblikovanje skupine, v kateri se ročno obdeluje material, je 6 dijakov.
Normativ za oblikovanje skupine, v kateri se strojno obdeluje material, so 4 dijaki.
46. člen
(izjeme)
Normativa iz 45. člena tega pravilnika se lahko znižata, če to zahtevajo predpisi o varstvu pri delu.
6. Posebni program (post rehabilitacijski praktikum)
47. člen
(merila za oblikovanje skupine)
Normativ za oblikovanje skupine, v kateri se izvaja posebni program (post rehabilitacijski praktikum), je 8 dijakov.
Število dijakov se lahko zniža, če to narekuje vrsta in stopnja primanjkljaja, ovire oziroma motnje, vendar morajo biti v oddelku najmanj 4 dijaki. V tem primeru mora zavod pridobiti soglasje ministrstva.
7. Vzgojni program
48. člen
(merila za oblikovanje vzgojnih skupin)
Normativ za oblikovanje vzgojne skupine za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju je 12 otrok.
Normativ za oblikovanje vzgojne skupine za otroke z zmerno, s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in za otroke z več motnjami je 8 otrok.
Normativ za oblikovanje vzgojne skupine za slepe in slabovidne otroke, gluhe in naglušne otroke, otroke z govornimo-jezikovnimi motnjami in gibalno ovirane otroke je 12 otrok.
49. člen
(merila za oblikovanje vzgojnih skupin za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami)
Normativ za oblikovanje vzgojne skupine za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami je 10 otrok.
Normativ za oblikovanje vzgojne skupine, v katero so vključeni otroci z motnjami vedenja in duševnimi boleznimi (motnjami), so 4 otroci.
Skupina se lahko oblikuje, če so za njeno delovanje zagotovljeni pogoji s področja zdravstvenega varstva.
Normativ za oblikovanje stanovanjske skupine je 8 otrok.
8. Mobilna služba
50. člen
(merila za določitev števila oddelkov mobilne službe)
Število oddelkov mobilne službe, se kot merilo za določitev učne obveznosti ravnatelja v skladu z 8. členom tega pravilnika določi tako, da se število ur dodatne strokovne pomoči in drugih oblik individualne in skupinske pomoči deli s 27. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetin zaokroži navzgor do celega števila.
III. ELEMENTI ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST
51. člen
(učitelji,vzgojitelji)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev - učiteljev in vzgojiteljev za obvezni program so:
- ure vzgojnega dela za predšolske otroke,
- ure pouka v skladu s predmetnikom,
- ure pouka, pri katerih se učenci delijo v učne skupine,
- ure pouka za izvajanje diferenciacije v 8. in 9. razredu, pri katerih hkrati poučujeta dva učitelja,
- ure pouka v 1. razredu, pri katerih sodeluje drugi strokovni delavec,
- ure pouka, pri katerih se dijaki delijo v skupine,
- ure vzgojnega dela,
- ure dodatne strokovne pomoči ali različnih oblik individualne in skupinske pomoči, ki jih opravljajo mobilni defektologi.
Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev - učiteljev in vzgojiteljev za razširjeni program so:
- ure dopolnilnega in dodatnega pouka - 1 ura tedensko na oddelek,
- program dela v podaljšanem bivanju,
- 2 uri tedensko za otroški pevski zbor in največ 4 ure za mladinski pevski zbor,
- 3 ure interesnih dejavnosti s področja umetnosti ter tehnike in tehnologije tedensko v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju po prilagojenem programu z enakovrednim izobrazbenim standardom,
- 5 ur interesnih dejavnosti letno na skupino 3 učencev 5. razreda za pripravo in izvedbo kolesarskega izpita,
- največ 2 uri dnevno jutranjega varstva za učence 1. razreda.
52. člen
(drugi strokovni delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest drugih strokovnih delavcev so:
- izvajanje šolskega svetovalnega dela,
- vodenje šolske knjižnice,
- delo pomočnika vzgojitelja,
- organiziranje šolske prehrane,
- organiziranje in izvajanje računalniško-informativnih dejavnosti,
- delo laboranta.
53. člen
(administrativno-računovodski, tehnični in drugi delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest administrativno-računovodskih, tehničnih in drugih delavcev so:
- opravljanje računovodskih del,
- opravljanje administrativnih del,
- opravljanje tehnično-vzdrževalnih del,
- kurjenje,
- opravljanje garderoberskih del,
- opravljanje dela ekonoma,
- pripravljanje šolskih malic in drugih obrokov,
- čiščenje šolskih prostorov,
- opravljanje nalog varuha,
- opravljanje spremstva gibalno oviranim učencem.
54. člen
(pogodba o opravljanju storitev)
Šola oziroma zavod lahko za opravljanje računovodskih, administrativnih in tehnično vzdrževalnih del, za čiščenje šolskih prostorov in za pripravljanje šolskih malic ter za izvajanje pouka tečaja plavanja, v okviru sistemiziranih delovnih mest, sklene pogodbo o opravljanju storitev.
Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister, pristojen za šolstvo.
55. člen
(pogodba za izvajanje dodatne strokovne pomoči)
Šola oziroma zavod lahko za opravljanje dodatne strokovne pomoči, ki se nanaša na dejavnosti za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, v okviru sistemiziranih delovnih mest, sklene pogodbo s šolo oziroma zavodom, ki razpolaga z ustreznim kadrom.
56. člen
(sistemizacijo delovnih mest za nadstandardni del programa)
Šola oziroma zavod lahko sistemizira tudi druga delovna mesta za opravljanje nalog, ki presegajo elemente za sistemizacijo delovnih mest, določenih v 51., 52. in 53. členu tega pravilnika, ali pa sistemizira določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in standardi
v II. poglavju tega pravilnika.
V primeru iz prejšnjega odstavka si mora potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotoviti iz:
- proračuna lokalne skupnosti,
- sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v skladu s sklepom sveta zavoda,
- drugih virov.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
(pouk gospodinjstva)
Za oddelke 8. in 9. razreda, v katerih so učenci, ki iz 5. razreda osemletne osnovne šole preidejo v 7. razred programa devetletne osnovne šole, je element za sistemizacijo učitelja gospodinjstva 0,57 ure gospodinjstva tedensko na oddelek, ki se izvaja v okviru naravoslovnih in tehniških dni. Učenci se delijo v učne skupine v skladu z normativom za oblikovanje učnih skupin, določenem v 35. členu tega pravilnika.
58. člen
(kadrovski pogoji v vrtcu)
Za opredelitev smeri izobrazbe strokovnih delavcev, ki izvajajo prilagojen program za predšolske otroke, veljajo določila Odredbe o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 7/97, 59/97, 40/99 in 3/00).
59. člen
(razredništvo, mentorstvo)
Do prvega izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 21/06 in 1/07) se v 1., 7. in 9. razredu osnovne šole in v prvem in zaključnem letniku srednje šole za naloge razrednika prizna vrednost dveh ur pouka tedensko, v drugih razredih osnovne oziroma drugih letnikih srednje šole pa vrednost ene ure.
Za opravljanje nalog mentorja pripravniku se strokovnemu delavcu prizna vrednost ene ure pouka tedensko.
60. člen
(računovodje)
Računovodje, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali s pravilnikom določene pogoje za opravljanje računovodskih del, lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika še naprej opravljajo računovodska dela, in sicer vse do prekinitve delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja.
61. člen
(prenehanje veljavnosti predpisa)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 74/05, 94/05 in 75/06), uporablja pa se do začetka uporabe tega pravilnika.
62. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2007.
Št. 0070-36/2007
Ljubljana, dne 11. junija 2007
EVA 2007-3311-0025
dr. Milan Zver l.r.
Minister
za šolstvo in šport
Soglašam!
dr. Andrej Bručan l.r.
Minister
za zdravje
