Na podlagi 12. člena in 17. do 34. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP-1 Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99, 65/02 in 43/07) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na redni 6. redni seji dne 18. 6. 2007 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za apartmajsko naselje na Treh kraljih na Pohorju
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za apartmajsko naselje na Treh kraljih na Pohorju skladno s programom priprave (Uradni list RS, št. 56/05). V skladu z odločbo Ministrstva za okolje št. 354-09-218/2005 dne 4. 7. 2005 je bilo potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Okoljsko poročilo, okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja, revizijsko poročilo in izjavi o dopolnitvi projektne dokumentacij ter mnenje MOP o ustreznosti okoljskega poročila so sestavni del plana.
Lokacijski načrt je izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. s številko projekta 02/05-LN/05, v septembru 2006.
Okoljsko poročilo za LN za apartmajsko naselje na Treh kraljih je v septembru 2006 izdelal ICRO - inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale, s številko projekta 110/06-OP.
Okoljsko poročilo za LN Apartmajsko naselje na Treh kraljih na Pohorju - dodatek za varovana območja, je izdelal septembra 2006 Center za kartografijo favne in flore.
Revizijsko poročilo za obe okoljski poročili je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o. s številko projekta 2822/06 avgusta 2006.
2. člen
(sestavni deli občinskega lokacijskega načrta)
Vsebina lokacijski načrta iz prejšnjega člena:
I. SPLOŠNI DEL:
- registracija podjetja
- potrdilo o pridobljenem statusu pooblaščenega prostorskega načrtovalca
- izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
II. ODLOK
III. KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA:
1.0 NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA
1.1 Izsek iz plana M 1:5000
1.2. Izsek iz interaktivnega atlasa
1.3. Kopija katastrskega načrta M 1:2880
1.4. Geodetski načrt stanja terena M 1:500
2.0 NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z
NAČRTOM PARCELACIJE
2.0. Načrt gradbenih parcel v
katastrski situaciji M 1:1000
2.1. Načrt gradbenih parcel s prikazom
elementov za zakoličenje M 1:500
2.2. Prikaz prostorske ureditve z ureditvenim
območjem M 1:500
2.3. Tehnični elementi za zakoličenje objektov M 1:500
3.0 NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE
V PROSTOR S PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV
S SOSEDNJIMI OBMOČJI
3.1. Prometno tehnična situacija M 1:500
3.2. Zasnova projektnih rešitev
energetske, komunalne in druge gospodarske
infrastrukture s priključevanjem M 1:500
3.3. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja,
ohranjanje narave in obrambo M 1:500
3.4. Prerezi in pogledi M 1:500
3.5. Etapnost izvedbe in tolerance M 1:500
IV. SEZNAM PRILOG LN:
IV/1 POVZETEK ZA JAVNOST
IV/2 IZVLEČEK IZ STRATEŠKEGA PROSTORSKEGA AKTA
2.1 Prostorski plan občine
IV/3 OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA
1. Opis prostorske ureditve
2. Ureditveno območje lokacijskega načrta
3. Umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
3.1. razmestitev predvidenih dejavnosti
3.2. razporeditev javnih in skupnih površin z njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo
3.3. lega objekta s funkcionalnimi, tehničnimi in oblikovnimi rešitvami in površinami
3.4. lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje objekta z ureditvijo njegove okolice
3.5. tehnični pogoji za higienske in zdravstvene zahteve, seizmološke, hidrološke in druge geotehniške zahteve glede na varnost pred požari, pogoji za neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam - javni značaj
3.6. Pogoji oblikovanja objekta - gabariti s prerezi in tlorisi
3.7. Pogoji za ozelenitev in ureditev okolja
4. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja objekta nanjo
5. Rešitev in ukrepi varstva okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
7. Načrt parcelacije
8. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta
10. Roki za izvedbi prostorskih ureditev in za pridobitev zemljišč
IV/4 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA IN ANALIZA SMERNIC
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
IV/5 OSTALA DOKAZILA IN STROKOVNE PODLAGE
1. Odločba Ministrstva za okolje in prostor o tem, da je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje št. 354-09-218/2005 dne 4. 7. 2005
2. Seznam parcel z lastniki
3. Okoljsko poročilo št. 110/06 izdelal v septembru 2006 ICRO - inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale, mag. arh. Marta Vahtar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
4. Okoljsko poročilo - dodatek za varovana območja - izdelal v septembru 2006 Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, Katja Poboljšaj, univ. dipl. biol.
5. Revizijsko poročilo za okoljsko poročilo in dodatek za varovana območja - št. projekta 2822/06 izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., Alenka Kovačič, univ. dipl. biol. (okoljski izvedenec)
6. Izjava o dopolnitvi projektne dokumentacije VGB Maribor d.o.o. za okoljsko poročilo in dodatek za varovana območja dne 4. 10. 2006
7. Mnenje MOP o ustreznosti okoljskega poročila št. 354-09-218/2005 dne 15. 1. 2007
8. Dopis Občine Slovenska Bistrica št. 478-513/2006-29 za ukinitev javne poti
9. Geotehnično mnenje o pogojih temeljenja GEOING. d.o.o. ZZ - 41/06.
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
3. člen
(ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta)
Predmet lokacijskega načrta je prostorska ureditev območja »Apartmajsko naselje na Treh kraljih«, ki bo obsegalo gradnjo objektov za oddih in spremljajoči klubsko servisni objekt (klubski prostor, funkcionalni prostori, garaža, apartmaji in stanovanje za zaposlene ...) z vso potrebno komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo.
Območje se ureja z naslednjimi dokumenti:
- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986-2000 za obdobje 1986-2000 (Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 35/96, 41/97, 72/99 in 59/03 in dopolnitve 2003 št. 131/04);
- Srednjeročni družbeni plan Občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 27/85, 25/87);
- Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89, dopolnjen Uradni list RS, št. 43/92, 3/93 in 35/94 in 45/00).
Območje obravnave leži v turističnem ureditvenem območju Trije kralji na Pohorju, ob državni turistični cesti T 929 Areh - Lukanja, na nadmorski višini 1000 m. Gradnja turističnih objektov je predvidena na parc. št. 1149/2, 1148/2, 1505/3, 1147/3, 1148/2 in 1504/3 k.o. Kot na površini 0.50 ha, v skrajnem zahodnem delu območja. Predvidena gradnja predstavlja nadaljevanje že obstoječe zazidave brunaric.
V območje obdelave so vključene parcelne številke: 1149/2, 1148/2, 1505/3, 1147/3, 1148/2 in 1504/3 vse k.o. Kot.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
4. člen
(umestitev načrtovane ureditve)
Načrtovana ureditev in gradnja je namenjena predvsem turizmu in rekreaciji. V območju se bo zgradilo do 7 samostojno stoječih apartmajskih objektov in klubski servisni objekt z apartmaji.
Izvede se nova intervencijska dovozna cesta - pešpot, ki predstavlja peš povezavo med regionalno turistično cesto in platojem pred cerkvijo ter dovoze do posameznega objekta.
V južnem delu ob cesti se uredi parkirišče za osebna vozila.
5. člen
(drugi dovoljeni posegi)
V območju je razen prikazanih in opisanih objektov dovoljeno:
- postavljati enostavne objekte skladno s pozitivno zakonodajo (Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04)).
6. člen
(merila in pogoji za posege v prostor)
A/ MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV POSAMEZNEGA OBJEKTA ALI POSEGA V PROSTOR:
(1) Območje apartmajskih objektov:
- 7 apartmajskih objektov, v vsakem sta dva dvoposteljna apartmaja, zunanjega gabarita 13.10 m x 7.20 m, višine P + M.
- parkiranje se zagotovi na parkirišču ob cesti.
(2) Območje klubsko servisnega objekta z apartmaji:
- servisne dejavnosti, garaža, restavracija, klubski prostori, fitnes …
- apartmaji, stanovanje za upravnika …
- zunanji tloris (29.70 m x 15.50 m), s površino 460 m2, višina objekta P + I. nadstr. + M.
(3) Rekreacijska in pešpot ter intervencijska cesta:
Ob vzhodni meji območja se izdela 2.5 m široka pot, intervencijska cesta, ki služi kot rekreacijska in pešpot, ter povezuje območje ob cesti s platojem pred cerkvijo. Pot je namenjena sprehodom, rekreaciji in intervenciji.
B/ OSTALA SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA OBMOČJU LN:
1. Lega in velikosti objektov so razvidni iz grafičnih prilog (Prikaz prostorske ureditve z ureditvenim območjem in Tehnični elementi za zakoličenje objektov in parcel.).
2. Ureditev okolice objektov
Ureditev okolice posameznih objektov in posegov se natančno opredeli v projektni dokumentaciji za izvedbo. Na območju je možno postaviti enostavne objekte (otroška igrala …), skladno s pozitivno zakonodajo.
3. Tolerance
V grafični prilogi »Tehnični elementi za zakoličenje objektov list št. 2.3« so določeni tlorisni in višinski gabariti objektov. Natančne dimenzije se določijo v projektni dokumentaciji. Možno je zmanjšanje in povečane tlorisnih gabaritov. Povečanje je možno do + 10% prikazane tlorisne površine oziroma do območja zazidave oziroma gradbene meje, ki je za vsak objekt določena posebej. Odmiki se naj upoštevajo do parcelnih mej, do dovoznih cest in za zagotovitev sanitarno tehničnih in požarno varstvenih predpisov. Kolikor dopušča geologija, je možna gradnja kletnih etaž, višina objektov pa naj ne bo nad terenom višja kot P + I. + M za centralni objekt in P + M za apartmajske hiše.
Vse stacionaže in dimenzije prometnih površin, objektov ipd., navedene v tem lokacijskem načrtu se natančno določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Odstopanja so dopustna v primeru, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geodetskih, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ali zaradi spremembe programskih rešitev, poiščejo takšne tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, okoljskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k lokacijskemu načrtu.
4. Velikost gradbenih parcel
Velikost gradbenih parcel je opredeljena v grafični prilogi »Načrt gradbenih parcel s prikazom elementov za zakoličenje«. Ob spremembi posega v prostor skladno z dovoljenimi tolerancami je dovoljena tudi sprememba gradbenih parcel.
5. Javne površine v območju
Javna površina v območju obravnave bo intervencijska cesta - pešpot - ob vzhodni parcelni meji.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
7. člen
(prometna ureditev)
Prometna ureditev območja:
V sklopu območja obdelave se izvedejo naslednje ceste:
- Nadomestna pešpot, ki služi kot intervencijska cesta, na vzhodni meji območja obdelave.
- Uredi se 5.0 m široki dvosmerni cestni priključek na R T 929 Areh - Lukanja in se opremi z vertikalno in horizontalno signalizacijo.
Mirujoči promet
Za potrebe dostave, oziroma parkiranja je potrebno v celoti izgraditi vse predvidene parkirne, dostavne in manipulativne površine.
Parkirišče je predvideno ob regionalni cesti za obliko direktnega parkiranja (pravokotno) na vozišče in ob intervencijski cesti.
Skupna kapaciteta predvidenih parkirnih mest za osebna vozila znaša 41PM in 4PM v garažah. Ureditev je razvidna iz grafičnih prilog. Od navedenega števila parkirnih mest se 5% (2PM) nameni invalidnim osebam.
Prometni režim
Prometni režim ostane nespremenjen.
Cestni priključek na regionalno cesto je prometno podrejen.
8. člen
(komunalna, energetska in druga infrastruktura)
Predmetni lokacijski načrt podaja konceptualne rešitve priključevanja. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve prostorskega akta. Zaradi tega so dopustna odstopanja od predlaganih rešitev (sprememba tras, zasnove…), ki so strokovno in ekonomsko utemeljene.
Komunalna infrastruktura:
Vodooskrba
Za ureditev vodooskrbe na območje urejanja lokacijskega načrta, je potrebno zgraditi novi vodovod iz obstoječega vodnega zajetja. Približno 90 m severo vzhodno od lokacije (nad bivakom Kekec) se nahaja rezervoar, ki je glavni vir vode za obstoječe objekte. Približno 150 m zahodno od območja obravnave se na parc. št. 1149/1 k.o. Kot nahaja izvir pitne vode, ki bo služil kot rezervni vir pitne vode. Zagotavljanje pitne vode se izvaja z upoštevanjem Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04 in 35/04).
Odvajanje odpadnih voda
Predvidena kanalizacija je ločenega tipa. Komunalna odpadna voda iz novih predvidenih objektov se preko hišnih priključkov odvaja s kanali minimalnega še dovoljenega premera 250 mm, v malo kompaktno biološko čistilno napravo, kjer se očisti. Mala čistilna naprava je locirana ob cesti na parc. št. 1149/2-del (nova parcela št. 1). Iztok iz MČN je speljan po prepustu pod cesto v ponikalno galerijo, kjer očiščene odpadne vode ponikajo oziroma se z globino še dodatno biološko očistijo.
Padavinska kanalizacija
Za padavinske vode iz asfaltnih površin se predvidi lasten sistem odvajanja preko razbremenilnikov in lovilcev olj, z iztokom v novo projektirano meteorno kanalizacijo oziroma odprti odvodni jarek. Čiste padavinske vode iz streh ponikajo oziroma se odvajajo v odprti odvodni jarek.
Energetska infrastruktura:
Za napajanje predvidenih objektov bo potrebno:
- preurediti transformatorsko postajo TP Trije kralji t-323,
- zgraditi novi nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz razdelilne omarice pri obstoječih brunaricah do razvoda,
- priključne merilne omarice bodo v merilnih stebričkih na parcelnih mejah ali na fasadi objektov na stalno dostopnem mestu.
Druga infrastruktura:
TK
Predvidena je priključitev na obstoječe TK omrežje.
CATV
Predvidena je priključitev na obstoječe vode CATV oziroma satelitski sistem.
Ogrevanje
Predvideno je ogrevanje na plin ali elektriko, možno tudi lahko kurilno olje ob upoštevanju požarnovarnostnih predpisov. Dovoljena je postavitev cistern za utekočinjen naftni plin skladno s predpisi. Prosto stoječe cisterne je potrebno primerno zakriti bodisi z zasaditvijo ali ograjo.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
9. člen
(varstvo zraka)
Upoštevati je potrebno določila Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), Uredbe o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
V širši okolici območja ni pomembnejših virov zračnih emisij. Občasni vir SO(2), dima in CO(2) je ogrevanje stanovanjskih objektov, vir NO(x) pa promet, ki poteka po državni turistični cesti Areh - Lukanja v neposredni bližini območja. Vendar pa so emisije zaradi majhnega števila stanovanjskih objektov, nestalne poselitve in nizke gostote prometa minimalne. V splošnem zrak v širši in bližnji okolici območja ni pretirano obremenjen.
V času obratovanja: Glavni vpliv na zrak bodo izpušni plini zaradi povečanje prometa (pogojeno s povečanjem števila gostov) in emisije, ki nastajajo z ogrevanjem apartmajskega naselja. Vendar pa sta oba navedena razloga za povečanje onesnaževanja zraka zanemarljiva. Gre predvsem za neposredni vpliv, deloma pa tudi za kumulativni vpliv skupaj z vplivi obstoječega prometa in poselitve.
V času gradnje - izkopov ob suhem in še posebej ob vetrovnem vremenu je pričakovati povečano prašenje, vendar je ta vpliv zgolj neposreden.
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske cilje plana z vidika zraka nebistven. Okoljski cilji plana bodo doseženi.
Omilitveni ukrepi:
- Med gradnjo in urejanjem območja je potrebno zagotoviti čim manjše emisije v zrak iz delovnih strojev in emisije prahu.
- Vsi izpusti v zrak (ogrevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
10. člen
(tla)
Na silikatnih kamninah so se razvile kisle rjave prsti, katerim primanjkuje kalcija in magnezija. Kislost in pomanjkanje hranilnih snovi otežujejo rast kulturnih rastlin, zato na strmejših pobočjih prevladujejo kisloljubne gozdne združbe.
Območje plana porašča gozd, ki je deloma izkrčen (pot). Tla niso onesnažena.
Območje ne spada v erozijsko ogroženo območje.
Pred začetkom gradnje se bo gozd deloma izkrčil (minimalno za potrebe gradnje), in čeprav se bo gradnja prilagajala terenu, bo potrebno del tal odstraniti. Ta vpliv je neposredni in trajni.
V času gradnje in morebitnih večjih nalivov bo kratkotrajno povečana erozija, zato je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe.
V času obratovanja in gradnje: Vpliv nepravilne izvedbe ponikanja odpadne vode ali ne dovolj razpršenega površinskega odvajanja meteorne vode (kolikor se je ne da ponikati v tla) lahko povzroči erozijo tal, zato je vpliv na tla nebistven samo ob upoštevanjem omilitvenih ukrepov. Gre predvsem za trajni in neposredni, deloma daljinski ter kumulativni vpliv (skupaj z odvajanjem meteorne vode s ceste).
V času gradnje je onesnaženost tal pričakovati le v izrednih razmerah. Največjo nevarnost za onesnaženje tal predstavljajo izlitja goriv in ostalih nevarnih tekočin iz vozil gostov ali transportnih vozil ter trdnih odpadkov Ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe plana na tla (posredno na vode) predvsem neposreden in začasen. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov bo vpliv nebistven. Vendar je treba upoštevati omilitvene ukrepe, ki so podani v tem poročilu in splošne zakonske omejitve.
V času obratovanja: Onesnaževanje tal zaradi ponikanja očiščene odpadne vode iz čistilne naprave je minimalno, saj se v tleh zaradi dobro prezračene ponikalne galerije očiščena odpadna voda še dodatno očisti s pomočjo mikroorganizmov v tleh. Vpliv bo predvsem neposreden in trajen ter skupaj z odvajanjem odpadne vode iz obstoječe greznice kumulativen.
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske cilje plana z vidika tal nebistven ob upoštevanju omilitveni ukrepov. Okoljski cilji plana bodo doseženi.
Omilitveni ukrepi:
- Sprotno saniranje in ozelenitev razkritih površin tal v okolici OLN;
- Poseganje v tla naj se izvaja le v območju OLN;
- Humus z območja gradnje se odstrani in deponira za kasnejšo sanacijo in rekultivacijo in ureditev zelenic;
- Zagotovi naj se ustrezno delovanje čistilne naprave;
- Redna kontrola lovilcev olj in njihovo praznjenje po potrebi;
- Parkirne površine naj bodo vodotesne. Ker je lokacija parkirišč v naravnem okolju, je lahko vodotesna plast pod vrhnjo plastjo (ki je izvedena npr. s tlakovci, med katerimi raste trava ...). Z olji onesnaženo zemljino se ravna kot z nevarnim odpadkom.
- Preverjanje stanja tal na mestu eventuelnega ponikanja očiščene odpadne vode v tla zaradi morebitnega povzročanja erozije tal.
- Pri umeščanju objektov v prostor, naj se v kar največji možni meri prilagaja naravnemu reliefu tako, da bo poseg v tla čim manjši /K/.
11. člen
(ukrepi za zaščito voda)
Na območju lokacijskega načrta ni površinskih voda. Površinske vode se pojavljajo v obliki nestalnih potokov v oddaljenosti okrog 450 m zračne linije proti jugu. V neposredni bližini območja obravnave se nahaja razvodnica med vodozbirnimi območji Čadramskega potoka, Radkovskega grabna in Bistrice v porečju Ložnice, območje plana pa odvodnjava Čadramski potok (Interaktivni naravovarstveni atlas, maj 2006). Čadramski potok po kategorizaciji urejanja vodotokov ni uvrščen v nobeno kategorijo, vendar gre za naravni vodotok.
Širša okolica obravnavanega območja se nahaja na območju vodonosnika v preperinskem delu in matični kamnini metamorfnih in magmatskih plasti Vzhodnih Alp za katerega so značilni manjši vodonosniki z lokalnimi in omejenimi viri podzemne vode (Interaktivni naravovarstveni atlas, maj 2006).
Obravnavano območje ni v vodovarstvenem območju.
Približno 90 m severovzhodno od lokacije (nad bivakom Kekec) se nahaja zajetje, ki je glavni vodni vir za obstoječe objekte, cca 150 m zahodno od obravnavanega območja pa je zajetje pitne vode, ki služi oziroma bo služil kot rezervni vir pitne vode. Vodo zbirno območje obeh virov je nad območjem posega.
V času gradnje: Onesnaženost vode je pričakovati le v izrednih razmerah. Največjo nevarnost za onesnaženje tal predstavljajo izlitja goriv in ostalih nevarnih tekočin iz vozil gostov ali transportnih vozil. Ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe plana na vode predvsem neposreden in začasen. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov bo vpliv nebistven. Vendar je treba upoštevati omilitvene ukrepe, ki so podani v tem poročilu in splošne zakonske omejitve.
V času obratovanja: Komunalno odpadno vodo iz male biološke čistilne naprave kapacitete 100 PE se bo preko ponikovalne galerije ponikalo v tla ali pa vodilo do najbližjega odprtega vodotoka. Kolikor se bo očiščeno odpadno vodo lahko ponikalo v tla bo vpliv na vode zanemarljiv, medtem ko bo vpliv izlivanja očiščene odpadne vode v vodotok lahko za življenje v vodotoku brez upoštevanja omilitvenih ukrepov uničujoče. Vpliv bo predvsem neposreden in trajen ter skupaj z odvajanjem odpadne vode iz obstoječe greznice kumulativen.
Meteorna odpadna voda bo s streh speljana v ponikanje v tla, s parkirišč pa bo preko lovilcev olj ravno tako ponikala v tla, ali pa bo speljana v odprt kanal ob cesti in od tod površinsko v gozd, kjer se bo razlila. Ocenjujemo, da bo vpliv na vode nebistven. Vpliv bo predvsem neposreden in trajen ter skupaj z odvajanjem odpadne vode iz obstoječe ceste kumulativen.
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske cilje plana z vidika voda nebistven ob upoštevanju omilitveni ukrepov. Okoljski cilji plana bodo doseženi.
Omilitveni ukrepi:
- Zagotovitev ustreznega delovanja čistilne naprave;
- Malo čistilno napravo naj se po možnosti nadgradi s ponikovalno galerijo, kjer se že očiščena odpadna voda lahko še dodatno biološko očisti /K/;
- Redna kontrola lovilcev olj in njihovo praznjenje po potrebi;
- Redni monitoringi komunalne odpadne vode;
- Meteorne vode iz streh objektov naj bodo speljane preko peskolova v tla ali meteorni kanal (naravni odvodnik);
- Meteorno vodo iz parkirišč je potrebno pred izpustom očistiti preko lovilcev olj;
- V območju iztoka je po potrebi potrebno izvesti proti erozijske ukrepe /K/;
- Parkirne površine naj bodo vodotesne. Ker je lokacija parkirišč v naravnem okolju, je lahko vodotesna plast pod vrhnjo plastjo (ki je izvedena npr. s tlakovci, med katerimi raste trava ...);
- Med gradnjo je potrebno začasno skladišče za različne odpadke (tudi nevarne) tako, da je onemogočeno razlivanje in izcejanje le-teh;
- Na zalogi naj bo vedno zadostna količina krp ali adsorpcijskega sredstva s katerim lahko takoj pobrišejo oziroma adsorbirajo morebiti razlite snovi. Onesnažene krpe ali absorpcijsko sredstvo naj se skladišči na primernih prostorih (vodotesnih, utrjenih) do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki;
- Pri urejanju območja OLN naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave.
12. člen
(varstvo pred hrupom)
Območje uvrstimo v območje II. stopnje varstva pred hrupom, saj so površine namenjene turizmu oziroma počitniškim hišam. Okolica se uvršča v I. stopnjo varstva pred hrupom.
Za varstvo pred hrupom je potrebno zagotoviti predpisano zaščito za zmanjšanje hrupa do največje dovoljene ravni. Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati vse predpise za varstvo pred hrupom. Upoštevati je potrebno Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96), Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05).
Mejne vrednosti za emisije hrupa v II. območju varstva pred hrupom
+----------------------+---------+---------+--------+----------+
| | L(dan | L(večer | L(noč | L(dvn |
| | (dbA)) | (dbA)) | (dbA)) | (dbA)) |
+----------------------+---------+---------+--------+----------+
|Mejna vrednost hrupa | | | 45 | 55 |
|za območje varstva | | | | |
|pred hrupom | | | | |
+----------------------+---------+---------+--------+----------+
|Kritična vrednost | | | 53 | 63 |
|hrupa za območje | | | | |
|varstva pred hrupom | | | | |
+----------------------+---------+---------+--------+----------+
|Mejna vrednost | 60 | 55 | 50 | 60 |
|kazalcev hrupa, ki ga | | | | |
|povzroča uporaba ceste| | | | |
|(ali žel. Proge in | | | | |
|obratovanje večjega | | | | |
|letališča) | | | | |
+----------------------+---------+---------+--------+----------+
|Mejna vrednost | 52 | 47 | 42 | 52 |
|kazalcev hrupa, ki ga | | | | |
|povzroča naprava, | | | | |
|obrat, ki ni večje | | | | |
|letališče, | | | | |
|helikoptersko | | | | |
|vzletišče, objekt za | | | | |
|pretovor blaga in | | | | |
|odprto parkirišče | | | | |
+----------------------+-------------------+-------------------+
| | L(1) - obdobje | L(1) - obdobje |
| | večera in noči | dneva |
+----------------------+-------------------+-------------------+
V času gradnje: Povečan hrup se pričakuje v času izvajanja gradbenih del. Za sečnjo se predvideva uporaba motorne žage, pri pripravi terena za gradnjo se predvideva uporabo manjšega bagra, udarnega kladiva in tovornjaka, pri sami gradnji brunaric pa se bo uporabilo tovornjak, avtodvigalo, za utrditev terena pa stroj za kompaktiranje. Ker je gradbišče sorazmerno majhno in ker bo velik del gradnje suhomontažen, se ne predvideva sočasne uporabe velikega števila gradbenih strojev. Od vseh predvidenih gradbenih strojev udarno kladivo povzroča največji hrup in vibracije, a bo to trajalo samo zelo kratek čas. Ob ustreznem izboru gradbene mehanizacije tako, da mejne dovoljene vrednosti za hrup ne bodo presežene, raven hrupa ne bo presegla dovoljenih meja. Vpliv je začasen in neposreden.
V času obratovanja hrup nastaja kot posledica prihodov in odhodov gostov in zaradi izvajanja same dejavnosti (nastanitev).
Vpliv je predvsem neposreden in kumulativen skupaj z drugimi turističnimi dejavnostmi (smučišče, planinski dom) in ocenjujemo da je nebistven.
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske cilje plana z vidika hrupa nebistven ob upoštevanju omilitveni ukrepov. Okoljski cilji plana bodo doseženi.
Omilitveni ukrepi:
- Uporaba tehnično brezhibnih delovnih strojev v času gradnje;
- Obratovanje gradbišča le v dnevnem času med 9. in 19. uro /K/;
- Pridobitev ustreznih dovoljenj za uporabo zvočnih naprav na prostem v času morebitnih prireditev;
- Viri hrupa (klimatske naprave, ventilatorji, pomožni generatorji …) naj se postavljajo čim bolj znotraj mej ureditvenega območja;
- Omejitev hitrosti prometa;
- Prilagajanje gradnje naravnemu reliefu tako, da bo poseg v tla in s tem hrup pri izravnavi terena čim manjši /K/.
13. člen
(ravnanje z odpadki)
Zaradi nestalne poselitve, majhnega števila turističnih objektov in posledično omejenega števila gostov je količina komunalnih odpadkov majhna. Povečane količine komunalnih odpadkov se pojavijo samo ob koncu tedna in ob viških turistične sezone.
V skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 35/02) je predvideno ločeno zbiranje odpadkov z odvozom 1x tedensko na odlagališče Pragersko.
V območju se predvidijo ustrezna zbirna mesta za smeti in ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov, kar se natančno opredeli v tehnični dokumentaciji.
Med gradnjo bodo nastajali gradbeni odpadki, tudi posebni odpadki, ki bodo vsebovali nevarne snovi. Odpadke se bo varno, po predpisih, za kratek čas shranilo na lokaciji in predalo pooblaščenim predelovalcem/ostranjevalcem/zbiralcem posameznih vrst odpadkov. Vpliv je pretežno neposreden (skladiščenje na območju plana).
V času obratovanja bodo nastajali komunalni odpadki, ki se bodo zbirali ločeno oziroma kuhinjski odpadki ter jedilna olja in masti, s katerimi se bo ravnalo v skladu s predpisi. Vpliv je neposreden, daljinski (odmetavanje odpadkov gostov) in kumulativen skupaj z ostalimi deli turističnega centra.
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske cilje plana z vidika odpadkov nebistven, v času gradnje nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Okoljski cilji plana bodo doseženi.
Omilitveni ukrepi
- Ravnanje z odpadki v skladu z pravilniki za ravnanje z različnimi vrstami odpadkov, ki bodo nastajali v času gradnje in obratovanja.
14. člen
(svetlobno onesnaževanje)
Obstoječa razsvetljava: na območju je manjše število srednje visokih, zasenčenih svetilk (svetijo navzdol), ki so enakomerno razporejene na območju. Smučišče ponoči ni osvetljeno. Zato lahko predvidevamo, da območje svetlobno ni prekomerno onesnaženo.
Pri ureditvi okolice objektov je potrebno posvetiti pozornost izbiri pravilno oblikovanih svetilk.
Med gradnjo ne pričakujemo svetlobnega onesnaženja, saj bo gradnja potekala preko dneva.
V času obratovanja: Na območje plana bo nameščenih nekaj novih svetilk, ki bodo nizke, zasenčene, usmerjene na interne poti (omilitveni ukrep), tako da bo vpliv na živali v okolici nebistven. Vpliv bo neposreden in daljinski (brez omilitvenih ukrepov) ter kumulativni skupaj z ostalimi deli turističnega centra.
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske cilje plana z vidika svetlobnega onesnaženja nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov (C). Okoljski cilji plana bodo doseženi.
Omilitveni ukrepi
- Osvetlitev, ki bo nemoteča za okoliške gozdne živali - popolno zasenčene svetilke /K/.
15. člen
(družbeno okolje)
V času gradnje bo vpliv na družbeno okolje pozitiven (A) a nebistven, saj bo krajši čas nudil delo majhnemu številu ljudi (neposredni in daljinski vpliv).
V času obratovanja: Center Trije kralji je osrednje športno rekreativno središče občine. Izgradnja kompleksa brunaric in gostinsko - servisnega objekta bo pozitiven (A) in bo zagotovila dvig kakovosti nastanitvenih kapacitet in poskrbela za dodatnih 4 do 6 stalnih delovnih mest (neposredni in daljinski vpliv) ter posredno vplivala tudi na eventuelna nova delovna mesta ostalih turističnih dejavnosti v okolici (kumulativni vpliv).
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske cilje plana z vidika družbenega okolja pozitiven.
16. člen
(krajina in vidna kakovost okolja)
V času gradnje: Večji vpliv na krajino in vidno kakovost okolja se lahko pričakuje med gradnjo. Nova ureditev bo povzemala krajinske in arhitekturne značilnosti širšega okolja.
Po končani gradnji in v času obratovanja, se ne pričakuje večje spremembe krajinske slike.
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske cilje plana z vidika krajine in vidne kakovosti okolja pozitiven, v času gradnje nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Okoljski cilji plana bodo doseženi.
Omilitveni ukrepi
- Ureditev turističnega naselja v skladu s predvidenim planom;
- Zasaditev, zatravitev naj se izvede takoj po izgradnji.
17. člen
(varovanje gozdov)
1. Zaradi gradnje apartmajskega naselja ni dovoljeno posegati v gozd izven samega območja apartmajskega naselja (sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje zarasti.
2. Dostop do gozdnega zemljišča je treba zagotoviti v času gradnje in v času obratovanja.
3. Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in tleh.
4. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin vkopov in nasipov).
5. Vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane, se morajo takoj po končani gradnji (prva sadilna sezona) sanirati tako, da se vzpostavi čim bolj naravno stanje.
6. Okolica objektov mora biti urejena s primerno vertikalno in vrstno strukturo avtohtone pionirske in klimaksne vegetacije. V prečnem prerezu se naj gozdni robovi stopničasto dvigajo. Gozdni rob mora biti iz avtohtonih grmovnih drevesnih vrst; prednost naj ima potencialna vegetacija. Ohraniti je potrebno čim več obstoječih dreves.
7. Oblikovanje objektov, dovoznih poti in ostale infrastrukture mora biti primerna za naravno gozdno okolje.
8. Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04) in Uredbo o varstvu pred požari v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 26/93).
9. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.
10. Pred začetkom gradnje se obvesti Zavod za gozdove Slovenije, KE Slovenska Bistrica, da drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec (46. člen Pravilnika o gozdarskih in gozdnogojitvenih načrtih, Uradni list RS, št. 5/98).
18. člen
(ohranjanje narave)
Varstvene usmeritve za varstvo habitatnega tipa
Na območju habitatnega tipa je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov (posek dreves na površini 0,5 ha za potrebe izgradnje apartmajskega naselja, izvedbe pešpoti in intervencijske ceste ter komunalnih ureditev) upoštevati naslednje varstvene usmeritve:
- posekajo se izključno drevesa, rastoča na območju, ki je v projektu predvideno za izgradnjo apartmajskega naselja, izvedbo pešpoti in intervencijske ceste ter komunalnih ureditev,
- športno rekreacijske in turistične dejavnosti ter gozdna in javna infrastruktura se izvajajo na način in v obsegu, ki ne ogrožajo gozdnega habitatnega tipa,
- pri gradnji javne infrastrukture se prednostno izkoriščajo obstoječi koridorji.
Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
Usmeritve za ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov
+----------------------------+---------------------------------+
|HABITATNI TIP |KONKRETNE USMERITVE |
+----------------------------+---------------------------------+
|Kisloljubni smrekovi gozdovi|- posekajo se izključno drevesa, |
|od montanskega do alpinskega|rastoča na območju, ki je v |
|pasu |projektu predviden za izgradnjo |
| |apartmajskega naselja, izvedbo |
| |pešpoti in intervencijske ceste |
| |ter komunalnih ureditev |
+----------------------------+---------------------------------+
|Alpska subalpinska smrekovja|- ohranjajo se naj obstoječi |
| |travniki in obstoječi hidrološki |
| |režim |
+----------------------------+---------------------------------+
Varstvene usmeritve za varstvo ekološko pomembnih območij
Varstvene usmeritve za ekološko pomembna območja se določajo za načrtovanje prostorskih ureditev in rešitev ter urejanja in rabe naravnih dobrin ter za izvajanje posegov in dejavnosti, z namenom, da se ohranja ali dosega ugodno stanje tistih habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno.
Na območjih, ki so predlagana za zavarovana območja, se posege in dejavnosti izvaja tako, da se ne ogroža prvobitnosti narave. Na območjih, ki so predlagana za ožja zavarovana območja, se pazljivo izvaja dejavnosti navedene v 64. in 66. členu ZON, na območjih, ki so predlagana za širša zavarovana območja, pa dejavnosti navedene v 68. členu ZON. Pri tem se upoštevajo tudi varstvene usmeritve iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije ter Nacionalnega programa varstva okolja.
Splošne varstvene usmeritve
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
Podrobnejše varstvene usmeritve
+-------+---------+------------------------------------------+
|KODA |EKOLOŠKO |KONKRETNE USMERITVE |
| |POMEMBNO | |
| |OBMOČJE | |
+-------+---------+------------------------------------------+
|41000 |Pohorje |- ohranja se naj obstoječe gozdne |
| | |površine |
| | |- ohranja se naj obstoječe mokrotne |
| | |travnike |
| | |- ohranja se naj habitat ogroženih vrst |
| | |(metuljev, ptic, plazilcev) |
+-------+---------+------------------------------------------+
Konkretne varstvene usmeritve
+-------+---------+------------------------------------------+
|KODA |EKOLOŠKO |KONKRETNE USMERITVE |
| |POMEMBNO | |
| |OBMOČJE | |
+-------+---------+------------------------------------------+
|41000 |Pohorje |- posekajo se drevesa rastoča na območju, |
| | |ki je v projektu opredeljeno kot območje |
| | |izgradnje apartmajskega naselja, izvedba |
| | |pešpoti in intervencijske ceste ter |
| | |komunalnih ureditev, sicer se ohranja |
| | |obstoječ obseg in obstoječe ekološke |
| | |značilnosti habitatov kvalifikacijskih |
| | |vrst |
| | |- zagotavlja se mir okoli gnezdišč |
| | |- vožnja po gozdarskih cestah in izven |
| | |cest z motornimi vozili ni sprejemljiva |
+-------+---------+------------------------------------------+
Varstvene usmeritve za varstvo posebnih varstvenih območij (območij NATURA 2000)
Splošne varstvene usmeritve
Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
- ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
- ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
- ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
- ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
- živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
- rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
Konkretne varstvene usmeritve
+-------+---------+------------------------------------------+
|KODA |POSEBNO |KONKRETNE USMERITVE |
| |VARSTVENO| |
| |OBMOČJE | |
+-------+---------+------------------------------------------+
|SI |Pohorje |- poseka se drevesa izključno na območju, |
|5000006| |ki je v projektu opredeljeno kot območje |
| | |izgradnje apartmajskega naselja, izvedba |
| | |pešpoti in intervencijske ceste ter |
| | |komunalnih ureditev, sicer se ohranja |
| | |obstoječ obseg in obstoječe ekološke |
| | |značilnosti habitatov kvalifikacijskih |
| | |vrst |
| | |- zagotavlja se mir okoli gnezdišč |
| | |- vožnja po gozdarskih cestah in izven |
| | |cest z motornimi vozili ni sprejemljiva |
+-------+---------+------------------------------------------+
|SI |Pohorje |- poseka se drevesa izključno na območju, |
|3000270| |ki je v projektu opredeljeno kot območje |
| | |izgradnje apartmajskega naselja, izvedba |
| | |pešpoti in intervencijske ceste ter |
| | |komunalnih ureditev, sicer se ohranja |
| | |obstoječ obseg in obstoječe ekološke |
| | |značilnosti habitatov kvalifikacijskih |
| | |vrst |
+-------+---------+------------------------------------------+
Na območju LN bo med gradnjo prišlo do uničenja zavarovanih travniških habitatnih tipov, vendar zaradi majhnosti in degradiranosti teh površin v obstoječem stanju bo vpliv nebistven (B).
Tu ni prisotnih gozdnih kvalifikacijskih habitatnih tipov, zato vpliva ne bo (A).
Na podlagi ocene stanja kvalifikacijskih vrst ptic, njihovih gnezditvenih in prehranjevalnih habitatov lahko zaključimo naslednje. Območje posega ne predstavlja optimalnega gnezditvenega habitata za gozdnega jereba, črno žolno in triprstega detla. Možni so manjši negativni vplivi na prehranjevalni habitat teh vrst, vendar glede na preostala obsežna gozdna območja na Natura 2000 območju ne pričakujemo negativnih vplivov posega na te populacije teh vrst, ocena vpliva je nebistven vpliv (B). V okolici Osankarice (3 km severozahodno od Sv. treh kraljev) je bilo zabeleženih več terirorialnih samcev koconogega čuka in malega skovika. Menimo, da je območje okoli Sv. treh kraljev za te vrste pomembno tudi z vidika celotnega Natura 2000 območja, ocena vpliva je nebistven vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov (C).
Območje LN predstavlja za vsa območja varstva narave le majhen delež celotnega območja zato urbanizacija tega območja ne bo imela bistvenega vpliva (B) na stanje ohranjenosti in varovalni režim.
Omilitveni ukrepi:
- posekajo se izključno drevesa, rastoča na območju, ki je v projektu predvideno za izgradnjo apartmajskega naselja, izvedbo pešpoti in intervencijske ceste ter komunalnih ureditev /K/;
- športno rekreacijske in turistične dejavnosti ter gozdna in javna infrastruktura se izvajajo na način in v obsegu, ki ne ogrožajo gozdnega habitatnega tipa /K/;
- pri gradnji javne infrastrukture (ceste, daljnovodi, kablovodi itd) se prednostno izkoriščajo obstoječi koridorji;
- posek gozda naj se ne izvaja v času gnezditvene sezone ptic, to je od sredine marca do sredine julija /K/;
- predlagamo, da se za koconogega čuka in malega skovika v območju okoli apartmajskega naselja, po končani gradnji namesti po 3 gnezdilnice za vsako vrsto. Lesene gnezilnice naj imajo dimenzije kot je prikazano v prilogi B (Presoja sprejemljivosti vplivov ...- okoljsko poročilo, CKFF 2006, Dodatek). Gnezdilnice naj bodo nameščene v oddaljenosti vsaj 20 metrov od počitniških hišic, vsaj 50 metrov od smučarske proge in med seboj oddaljene vsaj 20 m. Pritrjena naj bodo na drevesa z gostim vejevjem, vsaj tri metre nad tlemi. Zagotovi naj se čiščenje gnezdilnic po koncu gnezditvene sezone (konec avgusta) /K/;
- Varovanje gozdnega roba;
- Ohranja naj se večja posamezna drevesa na lokaciji posega. Zato naj se gradnja objektov prilagaja naravnemu reliefu tako, da bo poseg v tla čim manjši /K/;
- Štirinajst dni pred pričetkom del se obvesti pristojni ZRSVN zaradi spremljanja stanja v naravi;
- Časovni okvir izvedbe omilitvenih ukrepov je tri (3) mesece po dokončanju gradbenih del;
- Nosilec omilitvenih ukrepov je investitor LN v sodelovanju in pod nadzorom ZRSVN OE Maribor.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznolikosti, navedeni v Naravovarstevnih smernicah za lokacijski načrt za Apartmajsko naselje na Treh kraljih na Pohorju, ki so priloga k temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Slovenska Bistrica.
19. člen
(varovanje kulturne dediščine)
Območje posega leži v vplivnem območju cerkve sv. Treh kraljev. Vendar bo apartmajsko naselje postavljeno v gozd, izkrčitve bodo le tam, kjer so nujno potrebne, v smeri cerkve bo puščen varovalni pas gozda, tako da naselje ne bo vidno izpostavljeno iz smeri cerkve.
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske cilje plana z vidika kulturne dediščine nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Okoljski cilji plana bodo doseženi.
Omilitveni ukrepi
Pustiti oziroma vzpostaviti pas drevja na vzhodni strani območja LN oziroma na zahodni strani območja, kjer so že obstoječe brunarice, tako da naselje brunaric ni vidno iz smeri cerkve Treh kraljev /K/.
20. člen
(trajnostna raba naravnih dobrin)
Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem. Deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
21. člen
(varstvo pred požarom)
1. Pri načrtovanju je potrebno z ozirom na vrsto in namembnost objekta smiselno upoštevati določila 22. in 23. člena zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01), v skladu s katerimi morajo biti načrtovani ukrepi varstva pred požarom, ki bodo zagotavljali:
- pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
- pogoje za preprečevanje in zmanjšanje škodljivih posledic požara na ljudi, premoženje in okolje,
- pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta,
- dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce,
- vire za oskrbo z vodo za gašenje požarov.
2. Upoštevani so naslednji predpisi:
- Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04), spremembe 10/05) in 83/05) s tehnično smernico TSG-a-001:2005 Požarna varnost v stavbah.
3. Pri načrtovanju prostorske ureditve so definirani naslednji ukrepi:
- odmiki med objekti zagotavljajo požarno varnost, odmiki so min. 8.0 m.
- Hidrantno omrežje bo izpolnjevalo pogoje glede pritiska, kapacitete, kar je razvidno iz situacije komunalnih vodov in naprav.
- Potrebne intervencijske in postavitvene površine za gasilce so dovozna cesta in površine pred objekti.
VII. NAČRT PARCELACIJE
22. člen
(parcelacija)
Tehnični elementi, ki omogočajo prenos novih mej gradbenih parcel in objektov v naravo, so razvidni iz grafične priloge št. 2.1 - Načrt gradbenih parcel s prikazom elementov za zakoličenje.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
23. člen
(etapnost izvedbe)
Prva faza: izvede se parcelacija znotraj območja obravnave in območje se komunalno uredi (zgradi se intervencijska cesta - pešpot - in parkirišče ob cesti, izvede se elektro priključek, vodovod, kanalizacija …)
Druga faza: zgradijo se posamezni apartmajski objekti in klubski objekt, gradnja ni nujno istočasna, sočasno pa mora biti zgrajena interna komunalna in energetska oprema.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
24. člen
Investitor uredi zemljiškoknjižno stanje opuščenih javnih poti in zgradi nadomestno pešpot ob vzhodni meji območja obravnave.
X. KONČNE DOLOČBE
25. člen
(prenehanje veljavnosti nekaterih veljavnih prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega lokacijskega načrta preneha veljati v tem ureditvenem območju Odlok o PUP za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 68/89 …).
26. člen
(roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč)
Zemljišče parc. št. 1148/2, 1148/6 in 1149/2 k.o. Kot je v lasti Emil Polanec. Za poti parc. št. 1505/3 in 1504/3 k.o. Kot je pridobljeno pisno soglasje Občine Slovenska Bistrica za ukinitev javnega dobra ob istočasni ureditvi odmere in zemljiškoknjižne ureditve. Parc. št. 1147/3 k.o. Kot je v lasti Granit d.d. in poteka postopek ureditve lastništva.
27. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti LN)
Po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta se ureditveno območje, za potrebe izdelave prostorskega reda, ohrani v velikosti in obliki kot je opredeljeno s tem lokacijskim načrtom.
28. člen
(vpogled občinskega lokacijskega načrta)
Lokacijski načrt je stalno na vpogled na:
- Občini Slovenska Bistrica.
29. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 033-5/2007-6/7
Slovenska Bistrica, dne 18. junija 2007
Županja
Občine Slovenska Bistrica
Irena Majcen l.r.
