Na podlagi 5., 24., 41., 46., 50., 71., 72. in 76. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06) izdaja minister za finance

(1) Kraj dejanskega delovanja poslovodstva je kraj, kjer direktorji oziroma višje vodstvo dejansko upravljajo in poslovodijo zavezanca. Ta kraj ni nujno enak kraju, kjer se izvaja glavni nadzor ali kjer se srečuje upravni odbor.
(2) Upravljanje in poslovodenje direktorjev oziroma višjega vodstva iz prvega odstavka tega člena pomeni izvrševanje in uveljavljanje politike poslovanja in strateških odločitev, ki jih primeroma sprejme upravni odbor. Pomeni lahko tudi uveljavljanje celotne vizije in ciljev zavezanca kot celote.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je za kraj dejanskega delovanja poslovodstva pomembna tudi organizacija oseb oziroma skupine oseb na vodstvenih funkcijah, poti poročanja in odgovornosti, kar je lahko različno pri različnih zavezancih.

(1) Če se upravljanje in poslovodenje direktorjev oziroma višjega vodstva iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika izvaja na enem mestu, se to mesto šteje za kraj dejanskega delovanja poslovodstva. To mesto se lahko razlikuje od kraja, od koder se dnevno dejansko vodijo oziroma izvajajo poslovne dejavnosti.
(2) Če se upravljanje in poslovodenje direktorjev oziroma višjega vodstva iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika ne izvaja na enem mestu, ker primeroma direktorji oziroma višje vodstvo upravljajo oziroma poslovodijo zavezanca na daljavo (zlasti po telefonu, internetu, na videokonferencah), se za kraj dejanskega delovanja poslovodstva šteje kraj, kjer se dnevno dejansko vodijo oziroma izvajajo poslovne dejavnosti.

Pri ugotavljanju kraja dejanskega delovanja poslovodstva so pomembna vsa pomembna dejstva in okoliščine posameznega primera, zlasti:
- kje se nahaja središče delovanja direktorjev oziroma višjega vodstva,
- pogostost sestankov direktorjev oziroma višjega vodstva in kje se ti sestanki in druga srečanja sklicujejo in dejansko potekajo,
- dejanske aktivnosti in fizična navzočnost delavcev na višjih položajih,
- kje se sprejemajo ključne odločitve, ki bistveno vplivajo na zavezanca z ekonomskega oziroma funkcionalnega vidika,
- kje so in kje se vodijo najpomembnejše računovodske evidence.

Dividende oziroma drugi deleži iz dobička, vključno z dohodki, ki so podobni dividendam, razen skritih rezerv (v nadaljnjem besedilu: dividende) se izvzemajo iz davčne osnove zavezanca po 24. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2) tako, da zavezanec v davčnem obračunu iz prihodkov izvzame te dividende, ki jih je v tekočem davčnem obračunu ali davčnih obračunih preteklih davčnih obdobij predhodno vključil med prihodke.

(1) Izplačevalec, rezident Slovenije, izpolnjuje pogoj iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZDDPO-2, če je zavezanec za davek od dohodkov pravnih oseb po ZDDPO-2.
(2) Izplačevalec, rezident v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), izpolnjuje pogoj iz 2. točke prvega odstavka 24. člena ZDDPO-2 v zvezi z 2. členom Direktive Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L 225 z dne 20. avgusta 1990, str. 6), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2006/98/ES o prilagoditvah nekaterih direktiv na področju obdavčitve zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. decembra 2006, str. 129) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 90/435/EGS), če se v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčenja, sklenjeno z državo nečlanico EU, ne šteje kot rezident izven EU in če je zavezanec za enega od davkov, navedenih v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, ali za kateri koli drug davek, ki lahko nadomesti navedene davke.
(3) Izplačevalec, rezident države, ki ni članica EU, izpolnjuje pogoj iz 3. točke prvega odstavka 24. člena ZDDPO-2, če je zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, ki je primerljiv z davkom od dohodkov pravnih oseb po ZDDPO-2 in če splošna oziroma povprečna davčna stopnja obdavčitve dobička družb v tej državi ni nižja od 12,5% in država ni objavljena na seznamu držav v skladu z 8. členom ZDDPO-2. Povprečna stopnja se izračunava, če stopnja obdavčitve dobička družb ni enotna, temveč je na primer progresivna.
(4) Davek iz drugega odstavka tega člena je davek v državi, v kateri je izplačevalec rezident za davčne namene, za izplačevalca poslovne enote pa davek v državi, v kateri se poslovna enota nahaja.

(1) Če zavezanec ni izvzel dividend, ki jih je izplačal izplačevalec iz drugega in tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika, iz davčne osnove po 24. členu ZDDPO-2, lahko uveljavlja odbitek tujega davka po desetem poglavju ZDDPO-2.
(2) Če zavezanec ni izvzel dividend, ki jih je izplačal izplačevalec iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, iz davčne osnove po 24. členu ZDDPO-2, lahko uveljavlja zmanjšanje obveznosti za plačilo davka po 75. členu ZDDPO-2.

Ustvarjeni dobički iz odsvojitve lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja (v nadaljnjem besedilu: dobički) se izvzemajo iz davčne osnove zavezanca po prvem odstavku 25. člena ZDDPO-2 tako, da zavezanec v davčnem obračunu iz prihodkov izvzame znesek v višini 50% tega dobička, ki jih je v davčnem obračunu predhodno vključil med prihodke.

(1) Udeležba zavezanca iz prvega odstavka 25. člena ZDDPO-2 pomeni neposredno udeležbo.
(2) Pogoj glede udeležbe iz prvega odstavka 25. člena ZDDPO-2 je izpolnjen, če traja ta udeležba od vključno določenega dne meseca (v nadaljnjem besedilu: začetni dan), ko je taka udeležba dosežena, do preteka tistega dne v mesecu, ki se po svoji številki ujema z začetnim dnem, šest mesecev pozneje. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, je pogoj izpolnjen, če traja ta udeležba do preteka zadnjega dne v tem mesecu.

(1) Za odhodke iz 26. člena ZDDPO-2, ki so povezani z upravljanjem naložbe, se štejejo zlasti stroški, kot so:
- potni stroški, sejnine in drugi dohodki članom uprave in članom nadzornega sveta, ki so nastali v zvezi z upravljanjem in financiranjem naložbe, če bremenijo družbo naložbenico;
- stroški zaposlenih (potni stroški, dnevnice, plače in drugi dohodki), ki se pri družbi naložbenici ukvarjajo z upravljanjem premoženja (upravljanje naložb);
- stroški za upravljanje, ki jih zaračuna družba ali fizična oseba (upravljavec premoženja), ki na podlagi pogodbe upravlja premoženje družbe naložbenice.
(2) Ne glede na znesek odhodkov iz prvega odstavka tega člena se kot odhodek ne priznajo odhodki v znesku, ki je enak 5% zneska v davčnem obdobju prejetih dividend in dohodkov, ki so podobni dividendam, oziroma 5% zneska v davčnem obdobju prejetih dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev.

(1) Udeležba prejemnika v izplačevalcu iz 1. točke prvega odstavka 71. člena ZDDPO-2 pomeni neposredno udeležbo.
(2) Pogoj iz 2. točke prvega odstavka 71. člena ZDDPO-2 je izpolnjen, če traja ta udeležba od vključno začetnega dne, ko je taka udeležba dosežena, do preteka tistega dne v mesecu, ki se po svoji številki ujema z začetnim dnem, 24 mesecev pozneje. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, je pogoj izpolnjen, če traja ta udeležba do preteka zadnjega dne v tem mesecu.

(1) Prejemnik izpolnjuje pogoj iz 3.a točke prvega odstavka 71. člena ZDDPO-2 v zvezi z 2. členom Direktive 90/435/EGS, če ima eno od oblik, navedenih v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Prejemnik izpolnjuje pogoj iz 3.c točke prvega odstavka 71. člena ZDDPO-2 v zvezi z 2. členom Direktive 90/435/EGS, če je zavezanec za enega od davkov, navedenih v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, ali za kateri koli drug davek, ki lahko nadomesti navedene davke.
(3) Davek iz drugega odstavka tega člena je davek v državi, v kateri je prejemnik rezident, za prejemnika poslovne enote pa davek v državi, v kateri se poslovna enota nahaja.

(1) Za posrednika iz tretjega odstavka 71. člena ZDDPO-2 se šteje plačnik davka po zakonu, ki ureja davčni postopek.
(2) Bančna garancija iz tretjega odstavka 71. člena ZDDPO-2 mora imeti naslednje sestavine:
- naziv in sedež banke - garanta,
- naziv naročnika bančne garancije, to je plačnik davka,
- naziv upravičenca bančne garancije, to je davčni organ,
- datum izdaje in številko bančne garancije,
- podlago za izdajo garancije,
- garantirani znesek,
- zavezo banke za izpolnitev garancije, ki mora biti brezpogojna in plačljiva na prvi poziv,
- trajanje bančne garancije.
Pri izračunu zneska bančne garancije iz tretjega odstavka 71. člena ZDDPO-2 se uporablja preračunana davčna stopnja, ki se pomnoži z razdeljenim zneskom dividend.
(3) Preračunana davčna stopnja se izračuna z uporabo naslednje formule:

    stopnja odtegnjenega davka za dividende
------------------------------------------------
  1 - stopnja odtegnjenega davka za dividende

pri tem pa je stopnja odtegnjenega davka 15%.
Preračunana davčna stopnja 15% znaša 17,65%.
(4) Znesek bančne garancije mora biti v eurih.
(5) Stroški v zvezi z bančno garancijo po 71. členu ZDDPO-2 niso odhodki pri določanju davčne osnove po ZDDPO-2.

(1) Oblike družb, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, prenose premoženja in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic EU, po 1. točki drugega odstavka 41. člena ZDDPO-2, 1. točki drugega odstavka 46. člena ZDDPO-2 in 1. točki drugega odstavka 50. člena ZDDPO-2, v zvezi s 3. členom Direktive Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (UL L št. 225 z dne 20. avgusta 1990, str. 142), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2006/98/ES o prilagoditvah nekaterih direktiv na področju obdavčitve zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. decembra 2006, str. 129) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 90/434/EGS), so oblike družb, navedene v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Davki, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, prenose premoženja in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic EU, po 3. točki drugega odstavka 41. člena ZDDPO-2, 3. točki drugega odstavka 46. člena ZDDPO-2 in 3. točki drugega odstavka 50. člena ZDDPO-2, v zvezi s 3. členom direktive 90/434/EGS so davki, navedeni v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika, ali kateri koli drug davek, ki lahko nadomesti navedene davke.

(1) Oblike družb, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih držav članic EU, po 4.a točki prvega odstavka 72. člena ZDDPO-2, v zvezi s 3. členom Direktive Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L št. 157 z dne 26. junija 2003, str. 49), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2006/98/ES o prilagoditvah nekaterih direktiv na področju obdavčitve zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. decembra 2006, str. 129) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/49/ES), so oblike družb, navedene v Prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Davki, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih držav članic EU, po 4.c točki prvega odstavka 72. člena ZDDPO-2, v zvezi s 3. členom Direktive 2003/49/ES so davki, navedeni v Prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Davki, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih držav članic EU, po točki b petega odstavka 72. člena ZDDPO-2, v zvezi s 3. členom Direktive 2003/49/ES so davki, navedeni v Prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Davek iz drugega in tretjega odstavka tega člena je davek v državi, v kateri je plačnik ali upravičeni lastnik rezident za davčne namene.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 141/06).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.