Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. junija 2007.

(1) Ta zakon določa pogoje za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, odgovornosti in pristojnosti udeležencev pri zagotavljanju varnosti železniškega prometa, razvoj skupnih varnostnih ciljev in skupnih varnostnih metod, skupna načela pri upravljanju, vodenju in nadzorovanju varnosti železniškega prometa na območju prog v Republiki Sloveniji, ter pogoje za varen železniški promet na industrijskih tirih in progah drugih železnic.
(2) Ta zakon določa pogoje za zagotovitev, izboljšanje in razvoj interoperabilnega vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne in visoke hitrosti na območju Republike Slovenije, za izboljšanje in razvoj mednarodnih železniških prevoznih storitev na skupnem trgu EU in s tretjimi državami, za oblikovanje skupnega trga opreme in storitev namenjenih gradnji, nadgradnji, vzdrževanju in obratovanju železniškega sistema.
(3) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:
– Direktive Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L št. 235 z dne 17. 9. 1996, str. 6), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/32/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 1. junija 2007, o spremembi priloge VI. k Direktivi Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 141 z dne 1. 6. 2007, str. 63), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 96/48/ES);
– Direktive 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 110 z dne 20. 4. 2001, str. 1), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/32/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 1. junija 2007, o spremembi priloge VI. k Direktivi Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 141 z dne 1. 6. 2007, str. 63), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/16/ES);
– Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES) razen v delu, ki se nanaša na organe in njihove pristojnosti na področju varnosti železniškega prometa in prostega dostopa do železniške infrastrukture, kar določa zakon, ki ureja železniški promet.

(1) Železniški sistem v Republiki Sloveniji predstavlja celoto stabilnih objektov, naprav in tirnih vozil, ki služijo izvajanju železniškega prometa, upravljanje železniškega sistema kot celote, ter pravila in postopke izvajanja in nadzora železniškega prometa.
(2) Železniški sistem se deli na strukturne in operativne podsisteme.
(3) Strukturni podsistemi so:
a) Infrastruktura – spodnji in zgornji ustroj proge
Podsistem zajema objekte in naprave spodnjega in zgornjega ustroja prog, ki omogočajo varno vožnjo železniških vozil z vidika ustrezne nosilnosti in zagotovitve potrebnega prostora, vključno z zaščitnimi napravami in objekti, ki so potrebni za vstop, izstop ali prestop potnikov na postajah.
Stabilni objekti in naprave zgornjega in spodnjega ustroja prog so tiri, kretnice, inženirski objekti (mostovi, predori ipd.), postajne naprave (peroni, dostopne poti, naprave, ki zagotavljajo funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo železniških storitev brez komunikacijskih ovir ipd.) ter potrebna varnostna in zaščitna oprema.
b) Energija – naprave električne vleke
Podsistem zajema električne naprave, ki so potrebne za oskrbo vlakov z električno energijo iz visokonapetostnega (enofaznega ali trifaznega) omrežja.
Električne naprave so električne napajalne postaje, stikala, vozno omrežje, povratni vod in odjemnik toka.
c) Nadzor, vodenje in signalizacija – vodenje vlakov
Podsistem sestavljajo oprema in funkcije, ki omogočajo varen in predvidljiv promet vlakov z namenom izvajanja želenih železniških prometnih storitev.
Oprema tega podsistema obsega signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, ki so potrebne za varnost, nadzor in vodenje prometa vlakov.
č) Vodenje in upravljanje prometa
Podsistem sestavljajo postopki in pripadajoča oprema, ki zagotavljajo usklajeno obratovanje različnih strukturnih podsistemov v normalnih in izrednih pogojih. Nanašajo se predvsem na:
– upravljanje in spremljanje vlakov,
– zdravstvene in strokovne kvalifikacije izvršilnega osebja,
– strokovno usposobljenost, ki se zahteva za opravljanje čezmejnih storitev v železniškem prometu,
– vodenje, upravljanje in načrtovanje prometa.
d) Vozni park – tirna vozila
Podsistem sestavljajo ogrodje vozila, sistem za upravljanje in zavarovanje vlaka s pripadajočo opremo, prenosni mehanizmi in naprave za pretvarjanje energije, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalni mehanizem (podstavni vozički, osi ipd.) in vzmetenje, vrata, vmesniki človek/stroj (vlakovno osebje in potniki), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočki, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja, vključno z upoštevanjem potreb funkcionalno oviranih oseb.
(4) Operativni podsistemi so:
a) Vzdrževanje – nega vlakov
V podsistem spadajo postopki in pripadajoča oprema, logistični centri za vzdrževanje in skladišča z rezervnimi deli, ki omogočajo obvezna popravila in preventivno vzdrževanje za zagotavljanje interoperabilnosti in učinkovitosti železniškega sistema.
Sem sodijo predvsem aktivnosti, povezane z zunanjim in notranjim pranjem vozil, oskrba toaletnih prostorov in oskrba vozil z vodo in peskom.
b) Telematske aplikacije za potniški in tovorni promet
V telematske aplikacije spadajo:
– aplikacije za potniški promet, ki potnikom dajejo informacije pred in med vožnjo, sistemi za rezervacije in prodajo vozovnic, sistemi za upravljanje prtljage in za povezavo med železniškim in drugimi načini prevoza;
– aplikacije za tovorni promet, ki omogočajo spremljanje tovora in vlakov v realnem času, aplikacije na ranžirnih postajah, aplikacije za rezervacije, plačila in fakturiranje, upravljanje povezav z drugimi načini prevoza in aplikacije za izdelavo elektronskih spremnih dokumentov.

(1) Sestavni deli železniške proge so:
– spodnji in zgornji ustroj proge;
– signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave;
– stavbe in prostori za vodenje in urejanje prometa;
– stabilne naprave električne vleke;
– progovni pas.
(2) Proge se glede na pomen za železniški promet oziroma glede na povezovalno vlogo v prostoru in glede na gospodarski pomen delijo na glavne in regionalne.
(3) Vlada Republike Slovenije na predlog ministra oziroma ministrice, pristojne za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), določi kategorizacijo prog.

(1) Vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti je kot del vseevropskega prometnega omrežja določen v Prilogi I Direktive 2001/16/ES, vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti pa je kot del vseevropskega prometnega omrežja določen v Prilogi I Direktive 96/48/ES.
(2) Na območju Republike Slovenije del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti obsega železniške podsisteme na omrežju glavnih prog in tirna vozila predvidena za mednarodni promet.
(3) Za projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in obratovanje vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in neposredno določila prilog Direktive 96/48/ES ter izdane tehnične specifikacije interoperabilnosti za visoke hitrosti.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »avtostop naprave« so naprave, ki samodejno nadzorujejo in uravnavajo varno vožnjo vlaka v skladu s predpisi;
2. »evropska specifikacija« pomeni skupno tehnično specifikacijo, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki uvaja evropski standard, kot je določeno v 8. do 12. točki 1. člena Direktive 93/38/EGS;
3. »incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan z železniškim prometom in ki bi lahko vplival na njegovo varnost;
4. »industrijski tir« je tir, ki se uporablja za prevoz blaga in oseb ali druge potrebe lastnika tega tira in ni sestavni del javne železniške infrastrukture;
5. »investicijska vzdrževalna dela« so dela, ki se izvajajo na daljša časovna obdobja in obsegajo izvedbo popravil ali večjih obnovitvenih del na podsistemu ali delu podsistema, s katerimi se ne spreminja celotno delovanje podsistema ali njegova namembnost;
6. »izvršilni železniški delavci« so osebe, ki neposredno sodelujejo v železniškem prometu oziroma opravljajo dela, povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa;
7. »lokomotive« so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;
8. »mejna nakladalna masa« je masa, do katere se glede na deklaracijo proizvajalca lahko obremeni posamezno železniško vozilo;
9. »motorniki in motorne garniture« so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk ali samostojno vožnjo;
10. »motorna vozila za posebne namene« so tirna vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za posebne namene (npr. za gradnjo in vzdrževanje železniških podsistemov ter odpravljanje posledic nesreč);
11. »nacionalni varnostni predpisi« so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki urejajo varnost železniškega prometa in se uporabljajo za več kakor enega prevoznika, ne glede na organ, ki jih je izdal;
12. »največja dovoljena progovna hitrost« je tista predpisana največja hitrost na progi ali odsekih proge, ki se določi glede na geometrijske elemente proge, tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;
13. »največja hitrost vlaka« je hitrost, predpisana z voznim redom za posamezni vlak;
14. »nesreča« pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in druge;
15. »obratovalno dovoljenje« je odločba, s katero varnostni organ dovoli vključitev podsistema v obratovanje;
16. »preiskovalni organ« je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov z vsaj enim preiskovalcem, ki je ob nesreči ali incidentu usposobljen in pristojen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja železniški promet;
17. »posebni primer« pomeni katerikoli del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti za katerega so v TSI potrebni začasni ali trajni ukrepi, zaradi geografskih, topografskih ali urbanističnih omejitev ali takih, ki vplivajo na združljivost z obstoječim sistemom. Vključuje lahko zlasti železniške proge in omrežja, ki so ločena od omrežja skupnosti, nakladalni profil, tirno širino ali razdaljo med tiri in tirna vozila namenjena izključno lokalni, regionalni ali muzejski uporabi ter tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države pod pogojem, da ne prečkajo meje med dvema državama članicama;
18. »prevoznik« je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco ter zagotavlja vleko vlakov, ali gospodarska družba, ki opravlja vleko vlakov in ima za zagotavljanje te storitve licenco;
19. »proga druge železnice« je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe in/ali blago;
20. »redna vzdrževalna dela« so dela, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost; v redna vzdrževalna dela sodi tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, ki pomeni zamenjavo komponent pri preventivnem in korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo identično funkcijo in enako delujejo ter nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema;
21. »resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; »velika škoda« pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj 2 milijona eurov;
22. »skupne varnostne metode (SVM)« pomenijo metode, ki jih je treba izpolniti za opis ocene o stopnji varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnosti z drugimi varnostnimi zahtevami;
23. »sistem varnega upravljanja« pomeni organizacijo in ureditev, ki ju je vzpostavil upravljavec železniške infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu, da bi zagotovil varno upravljanje svojih dejavnosti;
24. »tirno vozilo« je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene);
25. »uporabno dovoljenje« je odločba, s katero tisti upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi poprej opravljenega tehničnega pregleda dovoli vključitev podsistema v obratovanje;
26. »upravljavec« javne železniške infrastrukture je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
27. »varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, in v skladu s tem zakonom ali katerikoli skupni organ, ki sta mu Republika Slovenija in druga država članica Evropske unije zaupali te naloge, da bi zagotovil enotni varnostni režim za specializirano obmejno infrastrukturo;
28. »vključitev v obratovanje« pomeni izvedbo vseh aktivnosti, s katerimi se podsistem postavi v stanje načrtovanega delovanja;
29. »vzdrževalna dela v javno korist« so dela, namenjena zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, s katerimi se izboljšajo prometno-tehnične in varnostne lastnosti javne železniške infrastrukture ali gradijo pomožni objekti in naprave javne železniške infrastrukture, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa ter s katerimi se ne posega zunaj območja progovnega pasu;
30. »železniško območje« je zemljišče, na katerem je proga, ki obsega tudi progovni pas in postajna poslopja (zgradbe) z gradbeno parcelo, ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja železniški promet.

(1) Interoperabilnost pomeni sposobnost vseevropskega železniškega sistema, da zagotovi varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog. To sposobnost zagotavlja združljivost posameznih podsistemov in temelji na celotnem sklopu pravnih, tehničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zadostitev bistvenim zahtevam iz 12. člena tega zakona. Zagotovljenost bistvenih zahtev se mora stalno preverjati.
(2) Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo, vzdrževalna dela v javno korist, vključitev v obratovanje, obratovanje in vzdrževanje delov vseevropskega železniškega sistema, na področjih uporabe, ki so določena v posamezni tehnični specifikaciji za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI). Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti se nanašajo tudi na strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce in delavke (v nadaljnjem besedilu: izvršilni železniški delavci), ki skrbijo za obratovanje in vzdrževanje vseevropskega železniškega sistema. Interoperabilnost se mora zagotavljati v rokih in pod pogoji, kot jih določajo posamezne TSI.
(3) Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo tudi za regionalne proge in industrijske tire, ki niso del vseevropskega železniškega sistema, in za strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce, ki skrbijo za obratovanje teh prog, če to določa predpis, ki ga izda minister.
(4) Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti ne veljajo za proge, ki so funkcionalno ločene od ostalega železniškega omrežja, in za tirna vozila, predvidena izključno za lokalni, muzejski ali turistični namen, ki vozijo pod posebnimi pogoji.

(1) TSI pomenijo specifikacije, ki urejajo podsistem ali del podsistema z namenom izpolnjevanja bistvenih zahtev in zagotavljanja interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti.
(2) Vsaka TSI vsebuje:
– področje uporabe,
– bistvene zahteve za podsistem in za njegove vmesnike do drugih podsistemov,
– funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem in njegove vmesnike do drugih podsistemov; te se lahko med sabo razlikujejo v odvisnosti od kategorije prog, vozlišč ali tirnih vozil,
– komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki morajo biti v skladu z evropskimi specifikacijami in evropskimi standardi, potrebnimi za zagotovitev interoperabilnosti železniškega sistema,
– postopke za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti na eni strani ali ES-overovitev podsistemov na drugi strani za vsak posamezen primer; postopki morajo temeljiti na vzorcih iz Sklepa 93/465/EGS,
– strategijo izvajanja TSI,
– pogoje glede strokovne usposobljenosti, zdravja in varnosti pri delu za izvršilne železniške delavce v železniškem sistemu.

(1) Sestavine TSI na primeren način zagotavljajo združljivost z obstoječim železniškim sistemom. S tem namenom se lahko za vsak sklop TSI predvidijo posebni primeri.
(2) TSI se lahko sklicujejo na evropske standarde ali specifikacije, če je to potrebno za doseganje ciljev interoperabilnosti. V teh primerih se evropski standardi ali specifikacije obravnavajo kot priloge k TSI in postanejo obvezni z začetkom veljavnosti TSI. Če evropskih standardov ali specifikacij ni, se je do njihove izdelave možno sklicevati na jasno prepoznavne normativne dokumente, ki so dostopni in v prosti uporabi.

(1) Uporaba TSI je obvezna. Odstopanja od uporabe TSI so dovoljena v naslednjih primerih in okoliščinah:
– ob gradnji nove proge, nadgradnji, vzdrževalnih delih v javno korist oziroma obnovi obstoječe proge ali v primeru katerega koli elementa iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, ki je v času objave TSI v zaključni fazi razvoja oziroma so zanj že sklenjene izvajalske pogodbe;
– ob obnovi, vzdrževalnih delih v javno korist ali nadgradnji obstoječe proge, kadar je nakladalni profil, tirna širina, medtirna razdalja ali sistem električnega napajanja v teh TSI nezdružljiv s specifikacijami obstoječe proge;
– v primeru predlagane obnove, vzdrževalnih delih v javno korist, podaljšanja ali nadgradnje obstoječe proge, če bi bila uporaba TSI v škodo ekonomski upravičenosti projekta in/ali združljivosti z obstoječim železniškim sistemom v Republiki Sloveniji;
– če po nesreči ali naravni nesreči pogoji za hitro obnovo omrežja ekonomsko ali tehnično ne dopuščajo delne ali popolne uporabe ustreznih TSI.
(2) Naročnik del ali njegov pooblaščeni zastopnik mora o nameravanem odstopanju od TSI pisno obvestiti varnostni organ in mu dostaviti dokumentacijo z navedbo TSI ali delov TSI, ki jih ne namerava uporabiti, kakor tudi o ustreznih specifikacijah, ki naj bi jih namesto tega uporabil.
(3) V vseh navedenih primerih mora ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na predlog varnostnega organa predhodno obvestiti Evropsko komisijo o nameravanem odstopanju in ji poslati dokumentacijo z navedbo TSI ali delov TSI, ki se ne nameravajo uporabiti, kakor tudi ustrezne specifikacije, ki naj bi se namesto tega uporabile. Komisija v primerih iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena sprejme končno odločitev in po potrebi izdela priporočilo v zvezi s specifikacijami, ki jih je treba uporabiti. Odločitev Evropske komisije se ne more nanašati na nakladalni profil ali tirno širino.

Komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost železniškega sistema. Pojem »komponenta« zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je na primer programska oprema.

(1) Vsaka komponenta interoperabilnosti je predmet postopka za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo s posamezno TSI in mora imeti ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo. Vrste komponent interoperabilnosti, področje uporabe ter vsebina ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo so navedeni v Prilogi IV Direktive 2001/16/ES in Prilogi IV Direktive 96/48/ES.
(2) Ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti opravlja priglašeni organ, pri katerem je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji vložil zahtevo. Za ta namen proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji upoštevata določbe ustreznih TSI.
(3) Kadar komponente interoperabilnosti urejajo drugi predpisi Evropske unije, ki zajemajo druge vidike, mora ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo vsebovati ugotovitev, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo tudi zahteve teh predpisov.
(4) Kadar proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji ne izpolni obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je te obveznosti dolžna izpolniti druga oseba, ki da komponente interoperabilnosti na trg. Ta obveznost velja tudi za osebo, ki združi komponente interoperabilnosti ali njihove dele različnega izvora ali proizvaja komponente interoperabilnosti za lastno uporabo.
(5) Splošni gradbeni proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti in se vgrajujejo v železniško infrastrukturo, se lahko vgrajujejo na podlagi pridobljenih dokazil o skladnosti v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. Proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso splošni gradbeni proizvodi, se lahko vgrajujejo v železniško progo na podlagi odločitve upravljavca v skladu z nacionalnimi varnostnimi predpisi.
(6) Deli podsistemov na regionalnih progah, industrijskih tirih in progah drugih železnic, za katere interoperabilnost in skladnost s TSI ni obvezen pogoj, oziroma komponente interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, se lahko vgrajujejo na podlagi dovoljenja za vgradnjo, ki ga izda varnostni organ.
(7) Minister določi dele podsistemov iz prejšnjega odstavka, za katere je potrebno izvesti postopek ugotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami, potrebno dokumentacijo ter roke in pogoje za ugotovitev skladnosti in za izdajo dovoljenja za vgradnjo.

(1) Vseevropski železniški sistem, njegovi podsistemi, komponente interoperabilnosti in vmesniki morajo izpolnjevati bistvene zahteve, navedene v Prilogi III Direktive 2001/16/ES oziroma v Prilogi III Direktive 96/48/ES.
(2) Za komponente interoperabilnosti, ki imajo ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, se šteje, da izpolnjujejo bistvene zahteve in se za njih ne smejo zahtevati ponovni pregledi, ki so že bili opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo. Prav tako se šteje, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo bistvene zahteve, če so v skladu s pogoji iz ustrezne TSI ali evropskih specifikacij, izdelanih zaradi uskladitve s temi pogoji. Kadar evropska specifikacija ob sprejetju TSI še ni na voljo, skladnost s to specifikacijo pa je bistveni prvi pogoj za jamstvo interoperabilnosti, se lahko TSI sklicuje na zadnjo razpoložljivo različico osnutka evropske specifikacije, ki se mora upoštevati, ali različico, ki vključuje cel osnutek ali del tega osnutka.
(3) Kadar se ugotovi, da evropske specifikacije, ki se neposredno ali posredno uporabljajo za doseganje ciljev interoperabilnosti, ne izpolnjujejo bistvenih zahtev, se lahko v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 2001/16/ES ali v Direktivi 96/48/ES, odloči o delnem ali popolnem umiku teh specifikacij iz publikacij, v katerih so objavljene.
(4) Kadar se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo in je uporabljena z namenom, za katerega je izdelana, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev, je treba ukreniti vse potrebno za omejitev ali prepoved njene uporabe ali umik s trga. O tem in o sprejetih ukrepih ministrstvo na predlog varnostnega organa obvesti Evropsko komisijo ter navede razloge za tako odločitev. Pri tem posebej navede, ali je razlog za neskladnost neizpolnjevanje bistvenih zahtev, nepravilna uporaba evropskih specifikacij, če se na njih sklicuje, ali neustreznost evropskih specifikacij.
(5) Kadar se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti, ni skladna z bistvenimi zahtevami, se proti tistemu, ki je izjavo izdal, sprožijo ustrezni postopki ter o tem obvesti Evropska komisija in druge države članice Evropske unije.

Podsistemi so deli železniškega sistema Republike Slovenije, navedeni v 2. členu tega zakona.

(1) Podsistemi vseevropskega železniškega sistema iz drugega odstavka 4. člena tega zakona morajo biti skladni s TSI in ustrezati bistvenim zahtevam. Zlasti je treba preveriti združljivost podsistema s sistemom, v katerega se vključuje. Skladnost z bistvenimi zahtevami je treba preverjati tudi med obratovanjem v rednih časovnih intervalih. V ta namen se uporabljajo postopki za ocenjevanje in overjanje podsistemov v skladu z določili posamezne TSI.
(2) ES-overovitev je postopek, s katerim priglašeni organ na zahtevo naročnika ali njegovega zastopnika s sedežem v Evropski uniji preveri in z izdajo certifikata o skladnosti potrdi, da je podsistem interoperabilen v skladu z določili tega zakona in predpisi Evropske unije ter da se lahko vključi v obratovanje. Postopek overovitve podsistemov mora potekati v skladu s postopkom, določenim v Prilogi VI Direktive 2001/16/ES oziroma Prilogi VI Direktive 96/48/ES kot sta bili nazadnje spremenjeni z Direktivo 2007/32/ES.
(3) ES-overovitev interoperabilnosti strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem, se glede izpolnjevanja bistvenih zahtev lahko sklicuje na TSI, kjer te obstajajo. Če teh ni, kot tudi v primerih odstopanja iz 9. člena tega zakona, se postopek izvede na podlagi nacionalnih varnostnih predpisov s seznama tehničnih predpisov, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju bistvenih zahtev in so bili predloženi Evropski komisiji. Seznam je treba ob vsakokratni spremembi ažurirati.
(4) Gradnja, vključevanje v obratovanje in obratovanje strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem in izpolnjujejo bistvene zahteve, se ne sme v nobenem primeru prepovedati, omejiti ali ovirati, zlasti pa se ne smejo zahtevati pregledi, ki so bili že opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o overovitvi. Dodatni pregledi se lahko zahtevajo samo takrat, ko se ugotovi, da strukturni podsistem ni v celoti skladen z Direktivo 2001/16/ES oziroma Direktivo 96/48/ES in njunimi dopolnitvami in ne izpolnjuje bistvenih zahtev. O nameravanih dodatnih pregledih mora ministrstvo na predlog varnostnega organa obvestiti Evropsko komisijo.

(1) ES-izjava o overovitvi je dokument, ki ga na podlagi certifikata o skladnosti pripravi naročnik kot pogoj za pridobitev uporabnega ali obratovalnega dovoljenja. Za strukturne podsisteme, ki imajo ES-izjavo o overovitvi, se šteje, da so interoperabilni in da izpolnjujejo bistvene zahteve, ki veljajo zanje.
(2) Vsebina ES-izjave o overovitvi podsistema je določena v Prilogi V Direktive 2001/16/ES oziroma Prilogi V Direktive 96/48/ES.

(1) Da se strukturni podsistem vključi v obratovanje, mora biti zanj izdano uporabno ali obratovalno dovoljenje. Uporabno dovoljenje se izda, če je bilo za podsistem izdano gradbeno dovoljenje.
(2) Uporabno dovoljenje izda upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Obratovalno dovoljenje izda varnostni organ. Uporabno dovoljenje se izda na podlagi ES-izjave o overovitvi podsistema, prej opravljenega tehničnega pregleda in odprave vseh ugotovljenih napak. V komisiji za tehnični pregled sodeluje tudi varnostni organ, ki pred izdajo uporabnega dovoljenja da svoje soglasje. Zaradi dodatnega preverjanja izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa lahko varnostni organ zahteva poskusno obratovanje podsistema, ki lahko traja največ šest mesecev.
(3) Pri obnovitvenih delih ali vzdrževalnih delih v javno korist morajo upravljavec, prevozniki ali organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo pred začetkom del poslati opis projekta varnostnemu organu. Varnostni organ na podlagi izvedbene strategije iz veljavne TSI ali tehničnih predpisov odloči, ali je obseg del tolikšen, da je treba izdati novo obratovalno dovoljenje. Obratovalno dovoljenje je potrebno vedno takrat, kadar predvidena dela vplivajo na varnost podsistema, na katerem se dela izvajajo.
(4) Obratovalno dovoljenje varnostni organ izda na podlagi ES-izjave o overovitvi podsistema, prej opravljenega tehničnega pregleda in odprave vseh ugotovljenih napak. Komisijo za tehnični pregled imenuje varnostni organ. Komisijo sestavljajo predstavniki varnostnega organa, inšpekcije pristojne za železniški promet in upravljavca.
(5) Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za vzdrževalna dela, ki ne spreminjajo stopnje varnosti železniškega prometa (določena obnovitvena dela ali vzdrževalna dela v javno korist). Vzdrževalna dela iz prejšnjega stavka določi minister.
(6) Če je potrebno novo dovoljenje, varnostni organ določi obseg uporabe TSI za konkretni projekt v primeru, da TSI na glavnih progah niso v celoti upoštevane. O svoji odločitvi obvesti ministrstvo, to pa Evropsko komisijo in druge države članice.

(1) V železniškem prometu lahko obratujejo oziroma se uporabljajo samo tirna vozila za katera je izdano obratovalno dovoljenje. Obratovalno dovoljenje za nova tirna vozila izdaja varnostni organ. Ob izdaji obratovalnega dovoljenja tirnih vozil je treba zagotoviti, da se tirnemu vozilu dodeli alfanumerična identifikacijska koda, ki mora označevati vsako tirno vozilo. Identifikacijske kode se hranijo v registru tirnih vozil Republike Slovenije. Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi ES-izjave o overovitvi tirnega vozila.
(2) Tirno vozilo, ki je pridobilo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije in v celoti ne ustreza TSI, pridobi obratovalno dovoljenje na železniškem omrežju Republike Slovenije pod pogoji, določenimi v tem členu.
(3) Prevoznik, ki v Republiki Sloveniji predloži vlogo za obratovalno dovoljenje za tirno vozilo iz prejšnjega odstavka tega člena, predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila ali tipa tirnega vozila, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo na železniškem omrežju v Republiki Sloveniji. Dokumentacija mora vsebovati naslednje:
a) dokazilo, da je tirno vozilo v drugi državi članici Evropske unije pridobilo obratovalno dovoljenje, ter evidenco, v kateri je prikazan dnevnik obratovanja, vzdrževanja in, kadar je to primerno, tehnične spremembe, ki so izvedene po pridobitvi dovoljenja;
b) tehnične podatke, programe vzdrževanja in značilnosti delovanja, ki jih zahteva varnostni organ za namen dodatne izdaje obratovalnega dovoljenja za območje Republike Slovenije;
c) dokazilo o tehničnih in operativnih značilnostih, ki pokaže, da je tirno vozilo skladno s sistemom napajanja z energijo, sistemom signalizacije in upravljanja ter vodenja, tirno širino in nakladalnim profilom, največjo dovoljeno osno obremenitvijo ter drugimi omejitvami omrežja železniških prog;
d) podatke o odstopanjih od nacionalnih tehničnih predpisov, ki jih je potrebno upoštevati za izdajo dovoljenja, in dokazilo na podlagi ocene tveganja, ki pokaže, da dovoljenje za obratovanje tirnega vozila ne pomeni neupravičenega tveganja za omrežje železniških prog v Republiki Sloveniji.
(4) Varnostni organ lahko zahteva poskusno obratovanje na omrežju zaradi preverjanja skladnosti z omejevalnimi parametri iz točke c) prejšnjega odstavka tega člena in v tem primeru predpiše obseg in vsebino poskusnega obratovanja.
(5) Varnostni organ odloči o vlogi v skladu s tem členom brez odlašanja, najpozneje pa štiri mesece po predložitvi popolne vloge, vključno z dokumentacijo o poskusnih obratovanjih. Obratovalno dovoljenje lahko vsebuje pogoje uporabe in druge omejitve.
(6) Tirna vozila, ki se prvič vključijo v obratovanje v državi, ki ni članica Evropske unije, lahko obratujejo, če so jasno prepoznavna na podlagi različnega sistema kodirnih oznak. Pogoj za obratovanje teh vozil na ozemlju Republike Slovenije je, da se iz registra pridobijo podatki o imenu lastnika vozila ali najemnika, podatki o omejitvah glede načina uporabe vozila in kritični varnostni podatki v zvezi z načrtom vzdrževanja vozila.

(1) Železniška infrastruktura in tirna vozila morajo biti vpisani v register. Register železniške infrastrukture vodi upravljavec, register tirnih vozil pa varnostni organ.
(2) V registru železniške infrastrukture in registru tirnih vozil so navedene glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema (npr. osnovni parametri) in njihova soodvisnost z značilnostmi, določenimi v veljavnih TSI. Kopija teh registrov se pošlje zadevnim državam članicam Evropske skupnosti in Evropski železniški agenciji in je na voljo v pregled zainteresiranim stranem. Registri železniške infrastrukture in tirnih vozil morajo biti objavljeni ter vsako leto ažurirani.
(3) Register tirnih vozil mora biti sestavljen na podlagi skupnih tehničnih specifikacij in mora vsebovati vsaj naslednje:
– podatke o ES-izjavi o overovitvi;
– podatke o izdajatelju ES-izjave o overovitvi;
– glavne značilnosti, osnovne parametre in korelacije s TSI;
– omejitve glede načina uporabe tirnega vozila;
– ime lastnika tirnega vozila ali najemnika;
– kritične varnostne podatke v zvezi z načrtom vzdrževanja tirnega vozila;
– druge podatke, ki jih določajo TSI oziroma predpis Evropske unije.
(4) V register tirnih vozil se vpišejo vozila, za katera je varnostni organ v Republiki Sloveniji izdal številčno kodo tirnega vozila.
(5) Lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) tirnega vozila mora ob vpisu vozila v register oziroma ob vsakokratni spremembi podatkov varnostnemu organu sporočiti podatke, ki so potrebni za vodenje registra tirnih vozil.
(6) Register železniške infrastrukture in register tirnih vozil morata biti na voljo varnostnemu, preiskovalnemu in regulatornemu organu, Evropski železniški agenciji, prevoznikom ter upravljavcu.

(1) Priglašeni organ je subjekt, ki je pooblaščen za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo in izvedbo postopka overjanja podsistemov ter njihovih sestavnih delov. Priglašeni organ določi minister, pristojen za trg, če izpolnjuje pogoje iz tega zakona in v skladu s predpisi, ki urejajo akreditacijo in tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
(2) Ministrstvo, pristojno za trg, obvesti Evropsko komisijo in druge države članice Evropske unije o priglašenih organih, ki so v Republiki Sloveniji pooblaščeni za izvajanje postopka za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo v skladu z 11. členom tega zakona in postopka overjanja v skladu s 14. členom tega zakona, pri čemer navede tudi področje pristojnosti in identifikacijsko številko vsakega priglašenega organa, predhodno pridobljeno od Evropske komisije. Enak postopek velja tudi pri umiku odobritve za organ, ki ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.
(3) Priglašeni organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje postopkov pregledovanja, ne smejo biti niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki udeleženi pri projektiranju, izdelavi, gradnji, trženju, uporabi ali vzdrževanju komponent interoperabilnosti ali podsistemov. Dovoljena pa je izmenjava podatkov med vsemi subjekti, ki v postopku sodelujejo.
(4) Priglašeni organ in osebje, ki je pristojno za preglede, morajo biti funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja, od organov, pristojnih za izdajo licenc prevoznikom, od organov, pristojnih za izdajo varnostnih spričeval, in od organov, ki vodijo preiskavo v primeru nesreče. Osebje, ki opravlja preglede, mora biti neodvisno in ne sme biti plačano glede na količino opravljenih preverjanj in ne na podlagi rezultatov teh preverjanj.
(5) Priglašeni organ mora izpolnjevati pogoje za opravljanje svoje dejavnosti, predvsem pa mora imeti zaposleno osebje in sredstva, ki se zahtevajo za ustrezno opravljanje tehničnih in administrativnih nalog, povezanih z vodenjem pregledov. Priglašeni organ mora imeti tudi možnost uporabe opreme, potrebne za izredne preglede.
(6) Osebje, pristojno za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, mora izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:
– biti mora ustrezno strokovno in poklicno usposobljeno;
– imeti mora zadovoljivo znanje o predpisih, povezanih s pregledi, ki jih opravlja, in imeti dovolj prakse na tem področju;
– biti mora usposobljeno za izdajanje certifikatov, zapisov in poročil, ki sestavljajo uradno dokumentacijo opravljenih pregledov.

(1) Priglašeni organ mora imeti med preverjanjem stalen dostop do gradbišč, proizvodnih obratov, skladiščnih površin, naprav za montažo in preskušanje ter do drugih objektov, za katere meni, da so potrebni za izvedbo njegovih nalog. Naročnik ali njegov pooblaščeni zastopnik v Evropski uniji mu mora poslati vse dokumente ali poskrbeti, da so mu poslani vsi za ta namen potrebni dokumenti ter zlasti izvedbeni načrti in tehnična dokumentacija za podsistem ali njegov sestavni del.
(2) Naloga priglašenega organa se začne v fazi načrtovanja in obsega celotno obdobje proizvodnje do faze prevzema pred začetkom obratovanja podsistema. Priglašeni organ overi tudi vmesnike, ki omogočajo vključitev komponente interoperabilnosti ali podsistema v obstoječi sistem, ob upoštevanju ustreznih TSI in registrov iz 18. člena tega zakona.
(3) Priglašeni organ opravlja preverjanje z izvajanjem revizij, da se prepriča o skladnosti izvedenih del s predpisi. Pooblaščenim osebam za izvajanje graditve oziroma izdelave podsistema ali njegovih sestavnih delov mora predložiti revizijsko poročilo.
(4) Priglašeni organ lahko med preverjanjem opravi naključne obiske delovišča ali proizvodnih obratov. Med takimi obiski lahko opravi popolne ali delne revizije. Pooblaščenim osebam za graditev oziroma izdelavo podsistema mora izdati poročilo o pregledu in po potrebi revizijsko poročilo.
(5) Priglašeni organ mora občasno, vendar najmanj enkrat letno, javno objavljati informacije o:
– prejetih zahtevah za ES-overovitev,
– izdanih certifikatih o skladnosti,
– zavrnjenih certifikatih o skladnosti.

(1) Priglašeni organ mora imeti zavarovano civilno odgovornost za škodo, nastalo v okviru opravljanja svoje dejavnosti, razen če naloge priglašenega organa opravlja državni organ.
(2) Osebje priglašenega organa je zavezano k poklicni molčečnosti glede vsega, kar izve med opravljanjem svojih dolžnosti na podlagi tega zakona, razen do državnih organov.

(1) Določbe tega poglavja o pogojih za pridobitev uporabnega ali obratovalnega dovoljenja se smiselno uporabljajo tudi za železniške podsisteme in njihove sestavne dele na regionalnih progah in industrijskih tirih, ter za podsisteme iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno kakor tudi za podsisteme za katere TSI še ni izdan.
(2) Na železniških podsistemih iz prejšnjega odstavka upravni organ pristojen za izdajo uporabnega dovoljenja oziroma varnostni organ opravi tehnični pregled ter overi, da je podsistem zgrajen v skladu s projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem, kadar je to izdano, ter s tehničnimi predpisi oziroma specifikacijami, ki veljajo za te podsisteme.

(1) Ministrstvo, varnostni organ, upravljavec in prevozniki vsak v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem delovanja zagotavljajo:
– da se varnost železniškega prometa v železniškem sistemu ohranja in, kjer je to upravičeno in izvedljivo, stalno izboljšuje ob upoštevanju razvoja zakonodaje Evropske skupnosti ter tehničnega in znanstvenega napredka, pri čemer se prednost daje preprečevanju resnih nesreč;
– da se varnostni predpisi uporabljajo in izvajajo odprto in nediskriminatorno ter da se pospešuje razvoj enotnega železniškega sistema.
(2) Upravljavec in prevozniki so odgovorni za varno delovanje železniškega sistema in nadzorovanje tveganja. Izvajati morajo potrebne ukrepe za nadzorovanje tveganja (po potrebi tudi z medsebojnim sodelovanjem) zaradi uveljavljanja predpisov in standardov na področju varnosti v železniškem prometu. Uveljaviti morajo sisteme varnega upravljanja v skladu s tem zakonom.
(3) Upravljavec in prevozniki v železniškem prometu so odgovorni uporabnikom, strankam, delavcem ter tretjim osebam za svoj del sistema in njegovo varno delovanje.
(4) Odgovornost upravljavca in prevoznikov iz prejšnjega odstavka ne razbremenjuje odgovornosti proizvajalcev sestavnih delov in komponent interoperabilnosti posameznih podsistemov, vzdrževalcev, lastnikov vagonov ter izvajalcev drugih potrebnih storitev, da zagotovijo, da so njihova vozna sredstva, objekti in naprave, oprema in material skladni z zahtevami in pogoji za predvideno uporabo tako, da jih lahko upravljavec ali prevozniki v železniškem prometu varno vključijo v uporabo.

(1) Zaradi ocene doseganja skupnih varnostnih ciljev (v nadaljnjem besedilu: SVC) in spremljanja splošnega razvoja varnosti v železniškem prometu ministrstvo analizira informacije o skupnih varnostnih kazalcih iz letnih poročil varnostnega organa, kot je določeno v zakonu, ki ureja železniški promet.
(2) Vsako leto do 30. junija upravljavec in prevozniki predložijo varnostnemu organu letno varnostno poročilo za prejšnje koledarsko leto. To varnostno poročilo vsebuje:
a) informacije o tem, kako se izpolnjujejo SVC organizacije, in o rezultatih varnostnih načrtov;
b) opis razvoja nacionalnih varnostnih kazalnikov iz Priloge I Direktive 2004/49/ES, če je to pomembno za organizacijo, ki pripravlja poročilo;
c) rezultate notranje varnostne revizije;
d) ugotovitve o pomanjkljivostih in slabostih pri izvajanju železniškega prometa in upravljanju železniške infrastrukture, ki bi lahko bile pomembne za varnostni organ.

(1) Skupne varnostne metode (v nadaljnjem besedilu: SVM) opisujejo način ocenjevanja stopnje varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnost z drugimi varnostnimi zahtevami.
(2) SVC vsebujejo definicije najmanjše varnostne ravni, ki jo morajo doseči različni deli železniškega sistema ter celoten železniški sistem, izražene v sprejemljivosti tveganja.
(3) SVM in SVC sprejme Evropska komisija in jih objavi v Uradnem listu EU.
(4) Na podlagi sprejetih SVM in njihovih revizij z namenom doseganja SVC in revidiranih SVC varnostni organ pravočasno pripravi vse potrebne spremembe nacionalnih varnostnih predpisov. Pri tem upošteva časovne roke uresničevanja, ki jih določajo SVC.

(1) Vprašanja v zvezi s projektiranjem, gradnjo, nadgradnjo, vzdrževanjem, vključitvijo v obratovanje in obratovanjem železniških podsistemov ter druga vprašanja, pomembna za varnost železniškega prometa se podrobneje uredijo v podzakonskih predpisih, ki jih izda minister. Varnostni organ na primeren način zagotavlja, da so nacionalni varnostni predpisi na voljo upravljavcu, prevoznikom v železniškem prometu ter prosilcem za varnostno spričevalo in varnostno pooblastilo.
(2) Ministrstvo takoj obvesti Evropsko komisijo o vsaki spremembi nacionalnih varnostnih predpisov in o vsakem novem nacionalnem varnostnem predpisu, ki se morebiti sprejme, razen če se predpis v celoti nanaša na izvajanje TSI.
(3) Če se namerava po sprejetju SVC izdati nov nacionalni varnostni predpis, ki zahteva višjo raven varnosti kakor SVC, ali če se namerava izdati nov nacionalni predpis, ki lahko vpliva na delovanje prevoznikov v železniškem prometu iz drugih držav članic Evropske unije na ozemlju Republike Slovenije, mora ministrstvo osnutek nacionalnega varnostnega predpisa predložiti Evropski komisiji v pregled skupaj z razlogi za njegovo izdajo.
(4) Če Evropska komisija Republiko Slovenijo obvesti, da meni, da osnutek varnostnega predpisa ni v skladu s SVM ali vsaj z uresničevanjem SVC, ali meni, da predstavlja sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrito omejevanje prevozov med državami članicami Evropske unije po železnici, se začasno ustavi sprejemanje, začetek veljavnosti ali izvajanje predpisa, dokler se v šestih mesecih ne sprejme dokončne odločbe.
(5) Če Evropska komisija sprejme ustrezno odločbo, s katero ugotovi, da osnutek varnostnega predpisa ni v skladu s SVM ali vsaj z uresničevanjem SVC ali da predstavlja sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrito omejevanje prevozov med državami članicami Evropske unije v železniškem prometu, ministrstvo ukrene vse potrebno, da se odločba izvrši.
(6) Ministrstvo obvesti Evropsko komisijo o nacionalnih varnostnih predpisih:
– povezanih z obstoječimi nacionalnimi varnostnimi cilji in varnostnimi metodami;
– ki določajo zahteve za sisteme varnega upravljanja in za varnostno spričevalo prevoznikov v železniškem prometu;
– ki določajo zahteve za odobritev začetka obratovanja in vzdrževanje novih in bistveno spremenjenih tirnih vozil, ki še niso zajeta v TSI, s tem da mora obvestilo vsebovati predpise za izmenjavo tirnih vozil med prevozniki v železniškem prometu, sisteme registracije in zahteve glede postopkov preskusov;
– ki obsegajo skupne operativne predpise za železniška omrežja, ki še niso zajeta v TSI, vključno s pravili v zvezi s sistemom signalizacije in vodenja prometa;
– ki določajo zahteve za dodatne notranje operativne predpise (predpise družbe), ki jih morajo uveljaviti upravljavec in prevozniki v železniškem prometu;
– ki določajo zahteve za izvršilne železniške delavce, vključno z merili izbire, zdravstvenimi sposobnostmi in poklicnim usposabljanjem ter podeljevanjem spričeval, če še niso zajeti v TSI;
– ki urejajo preiskavo nesreč, resnih nesreč in incidentov.

(1) Upravljavec in prevozniki v železniškem prometu vzpostavijo sisteme varnega upravljanja svoje dejavnosti tako, da se zagotovi doseganje vsaj SVC za celotni železniški sistem. Sistem varnega upravljanja mora biti skladen z nacionalnimi varnostnimi predpisi, varnostnimi zahtevami iz TSI ter SVM.
(2) Sistem varnega upravljanja mora vsebovati elemente iz Priloge III Direktive 2004/49/ES, prilagojene značilnostim, obsegu in drugim pogojem za opravljanje dejavnosti upravljavca ali prevoznika v železniškem prometu. Ta sistem mora zagotoviti kontrolo vseh tveganj, povezanih z njihovo dejavnostjo, vključno z vzdrževanjem in oskrbo z materialom ter poslovanjem s pogodbeniki. Sistem varnega upravljanja mora upoštevati tudi tveganja, povezana z delovanjem tretjih oseb.
(3) Sistem varnega upravljanja upravljavca mora upoštevati učinke dejavnosti različnih prevoznikov na omrežju prog, zato mora vsebovati določbe, ki omogočijo vsem prevoznikom v železniškem prometu, da izvajajo dejavnosti v skladu s TSI in nacionalnimi varnostnimi predpisi ter s pogoji iz njihovega varnostnega spričevala. Sistem varnega upravljanja upravljavca mora vsebovati tudi koordinacijo nujnih postopkov v nepredvidljivih situacijah z vsemi prevozniki v železniškem prometu.
(4) Vsi pomembni deli sistema varnega upravljanja se morajo dokumentirati. Zlasti mora biti opisana porazdelitev odgovornosti v organizaciji upravljavca ali prevoznika v železniškem prometu. Prikazano mora biti, kako poslovodstvo zagotavlja nadzor na različnih ravneh, kako so vključeni predstavniki zaposlenih na vseh ravneh in kako je zagotovljeno nenehno izboljševanje sistema varnega upravljanja.

(1) Preiskavo nesreč, resnih nesreč in incidentov opravlja stalni preiskovalni organ, ki je v takih primerih pristojen opravljati preiskavo skladno z določili tega zakona in zakona, ki ureja železniški promet.
(2) Preiskovalni organ mora imeti vsaj enega preiskovalca ali preiskovalko (v nadaljnjem besedilu: preiskovalec), ki je usposobljen, da v primeru resne nesreče, nesreče ali resnega incidenta opravlja funkcijo glavnega preiskovalca.

(1) Preiskovalnemu organu morajo pristojni organi, prevozniki, upravljavec in druge vpletene osebe omogočiti učinkovito, hitro in neodvisno opravljanje njegovih nalog. Preiskovalni organ ima pravico do:
a) prostega dostopa do kraja nesreče, resne nesreče ali incidenta in do vpletenih tirnih vozil, infrastrukturnih objektov ter tudi do objektov in naprav za upravljanje prometa in signalizacijo;
b) takojšnega popisa dokazov in nadzorovane odstranitve razbitin, infrastrukturnih objektov in naprav ali njihovih sestavnih delov za pregled ali analizo;
c) dostopa in uporabe posnetkov naprav za snemanje verbalnih sporočil na vlaku in evidentiranje delovanja sistema signalizacije, vodenja prometa in upravljanja prometa;
d) dostopa do rezultatov preiskav teles žrtev;
e) dostopa do rezultatov preiskav vlakovnega osebja in drugih oseb, vpletenih v nesrečo;
f) zaslišanja vpletenih železniških delavcev in drugih prič;
g) dostopa do vseh ustreznih informacij ali evidenc upravljavca, vpletenih prevoznikov in varnostnega organa.
(2) Preiskava se opravi neodvisno od sodne preiskave in ne sme vzpostavljati domneve o krivdi oziroma odgovornosti za nesrečo.
(3) Preiskovalci preiskovalnega organa imajo službeno izkaznico, ki jo predpiše minister.

Preiskovalni organ lahko zahteva pomoč preiskovalnih organov iz drugih držav članic Evropske skupnosti ali od Evropske železniške agencije, da se zagotovi sodelovanje oseb s strokovnim znanjem in izkušnjami, potrebnimi za izvedbo preiskave, ali da se opravijo tehnični pregledi, analize ali ocene.

(1) Preiskovalni organ preiskuje nesreče, resne nesreče in incidente na območju Republike Slovenije. Če se je nesreča, resna nesreča ali incident zgodil na mejnih objektih med Republiko Slovenijo in drugo državo ali v njihovi bližini, se lahko preiskovalni organi prizadetih držav dogovorijo, da opravi preiskavo samo eden od njih ali da jo opravijo skupaj. Preiskovalnemu organu druge države se v prvem primeru omogoči sodelovanje pri preiskavi in neovirana souporaba rezultatov. Preiskovalni organi iz druge države so povabljeni k udeležbi pri preiskavi, če je v dogodek vpleten prevoznik, ki ima sedež in je pridobil licenco v tej državi.
(2) Preiskovalni organ zagotovi vsa sredstva, ki so potrebna za opravljanje preiskave. Glede na naravo nesreče, resne nesreče ali incidenta lahko zagotovi tudi zunanje strokovnjake, ki imajo operativno in tehnično strokovno znanje ter izkušnje za pomoč pri preiskavi.
(3) Preiskovalni organ mora vsem v nesreči, resni nesreči ali incidentu udeleženim stranem dati možnost, da so zaslišani oziroma da dajo izjavo o dogodku in jim omogočiti souporabo rezultatov preiskave.
(4) Upravljavec, prevozniki, varnostni organ, žrtve in njihovi sorodniki, lastniki poškodovanega premoženja, proizvajalci, pristojni organi za ukrepanje ob nesrečah, resnih nesrečah in incidentih, predstavniki vpletenih strani in uporabniki morajo biti redno obveščeni o preiskavi in njenem poteku. Če je to izvedljivo, se vsem navedenim omogoči, da dajo svoje mnenje in stališče o preiskavi ter pripombe k osnutkom poročil preiskovalnega organa.
(5) Preiskovalni organ in drugi pristojni organi morajo končati preiskavo na kraju nesreče, resne nesreče ali incidenta v najkrajšem možnem času, tako da lahko upravljavec čim prej popravi poškodovano infrastrukturo in vzpostavi železniški promet.

(1) O preiskavi nesreče, resne nesreče ali incidenta preiskovalni organ pripravi poročilo v obliki, ki je primerna glede na vrsto in resnost dogodka ter glede na pomen ugotovitev preiskave. V poročilu navede cilje preiskave in po potrebi tudi varnostna priporočila.
(2) Preiskovalni organ objavi končno poročilo v najkrajšem možnem času, vendar ne pozneje kot v 12 mesecih po nesreči, resni nesreči ali incidentu. Poročilo, kolikor je mogoče, upošteva strukturo poročila iz Priloge V Direktive 2004/49/ES. Poročilo se skupaj z varnostnimi priporočili pošlje vsem subjektom, navedenim v tretjem in četrtem odstavku prejšnjega člena, ter pristojnim organom in subjektom v drugih državah članicah Evropske unije.
(3) Preiskovalni organ vsako leto, najpozneje do 30. septembra, objavi letno poročilo za preteklo leto o preiskavah, opravljenih v prejšnjem letu, varnostnih priporočilih, ki so bila izdana, in ukrepih, sprejetih v skladu s prej izdanimi priporočili.

(1) Preiskovalni organ mora v enem tednu po odločitvi o začetku preiskave obvestiti Evropsko železniško agencijo o začetku preiskave. V obvestilu navede datum, čas, kraj in vrsto dogodka ter njegove posledice glede smrtnih žrtev, poškodb in materialne škode.
(2) Preiskovalni organ pošlje Evropski železniški agenciji izvod končnega poročila o preiskavi dogodka in letno poročilo iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(1) Poleg preiskovalnega organa morajo tudi upravljavec in prevozniki storiti vse potrebno, da v okviru svojih pristojnosti in delovnih področij ugotovijo vzroke nesreč, resnih nesreč in incidentov v železniškem prometu ter okoliščine, v katerih so nastali. Še posebej pozorno morajo preiskati vzroke nesreč, resnih nesreč in incidentov, ki jih preiskovalni organ ne preišče.
(2) Upravljavec in prevozniki morajo voditi evidenco o nesrečah, resnih nesrečah in incidentih v železniškem prometu ter o drugih pojavih, pomembnih za varen železniški promet.
(3) Kadar so vzroki ali posledice dogodka izključno na strani upravljavca ali prevoznika, opravi preiskavo upravljavec ali prevoznik sam. Če se vzroki ali posledice nanašajo na upravljavca in na prevoznika, opravita preiskavo skupaj.

(1) Upravljavec in prevozniki morajo takoj in ob vsakem času obvestiti Prometni inšpektorat Republike Slovenije o nesrečah in resnih nesrečah, v katerih so bile poškodovane osebe ali je nastala velika škoda, ter o nesrečah in resnih nesrečah, ki imajo znake kaznivega dejanja.
(2) Prevozniki in upravljavec morajo nemudoma obveščati preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu.
(3) Način obveščanja o nesrečah, resnih nesrečah in incidentih ter način preiskave, evidentiranja, statističnega spremljanja ter objavljanja podatkov, ki jih morajo preiskati upravljavec in prevozniki, predpiše minister.

(1) Ob resnih nesrečah in nesrečah v železniškem prometu morajo upravljavec in prevozniki reševati osebe in pomagati poškodovanim.
(2) Osebe, ki so ali pridejo na kraj resne nesreče in nesreče, v kateri je bil kdo poškodovan, morajo takoj obvestiti center za obveščanje ali policijo in sodelovati pri reševanju poškodovancev takoj, ko so vzpostavljeni pogoji za njihovo osebno varnost pri reševanju.

(1) Železniški podsistemi se morajo redno vzdrževati in občasno pregledati tako, da brezhibno delujejo ter zagotavljajo varnost železniškega prometa.
(2) Vzdrževanje podsistemov obsega redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela, za podsisteme iz točke a), b), c) in č) tretjega odstavka 2. člena tega zakona pa tudi vzdrževalna dela v javno korist.
(3) Redna in investicijska vzdrževalna dela se izvajajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije in za njih ni potrebno novo obratovalno dovoljenje. Izjema pri tem so obnovitvena dela, za katera varnostni organ v skladu s tretjim odstavkom 16. člena odloči, da je potrebno obratovalno dovoljenje.
(4) Za vzdrževalna dela v javno korist ni potrebno gradbeno dovoljenje. Vzdrževalna dela v javno korist se izvajajo v progovnem pasu zaradi zagotavljanja gospodarskih javnih služb na podlagi izdelane projektne in tehnične dokumentacije. Ta dela obsegajo predvsem večja popravila, sanacije ali zamenjave sestavnih delov podsistemov kot so remont proge, kretnice, oporni in podporni zidovi, prepusti, stabilne naprave in objekti za električno vleko, signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave ter drugi objekti in naprave v progovnem pasu. Za vzdrževalna dela v javno korist je potrebno novo obratovalno dovoljenje, če tako v skladu s tretjim odstavkom 16. člena tega zakona odloči varnostni organ.
(5) Minister natančneje predpiše vrste in način izvedbe vzdrževalnih del, način in postopek rednega nadzora nad stanjem podsistemov in njihovih sestavnih delov, vodenje evidenc ter roke za izvajanje vzdrževalnih del ali pregledov posameznih podsistemov in njihovih sestavnih delov.

(1) Gradnja objektov ali naprav je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali naprava. Nadgradnja je večja sprememba podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno delovanje podsistema razen del, ki sodijo pod vzdrževalna dela v javno korist.
(2) Za gradnjo in nadgradnjo objektov in naprav se uporabljajo predpisi o graditvi objektov in določbe tega zakona. Ta dela se izvajajo na podlagi nove projektne dokumentacije.
(3) Gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture je v javnem interesu in v javno korist.
(4) Minister izda predpise, s katerimi podrobneje uredi posamezna vprašanja v zvezi s projektiranjem, gradnjo in nadgradnjo podsistemov in njihovih sestavnih delov ter izvedbo vseh potrebnih postopkov in predpiše druge zahteve, pomembne za varnost železniškega prometa.

(1) Kadar se dela iz 37. in 38. člena tega zakona izvajajo pod prometom mora biti pred začetkom del delovišče zavarovano s signali.
(2) Med trajanjem del mora biti zagotovljen varen železniški promet.
(3) Če se dela izvajajo pod prometom, upravljavec določi postopke in način obratovanja pod posebnimi pogoji ter načrt pregleda podsistema po posameznih vmesnih fazah. Pregled podsistema v vmesni fazi opravita nadzornik ali nadzornica (v nadaljnjem besedilu: nadzornik) del in upravljavec ob sodelovanju izvajalca del po predložitvi njegove izjave o dokončanju vmesne faze. Po opravljenem pregledu nadzornik del z vpisom v gradbeni dnevnik potrdi, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in da je varnost prometa pod posebnimi pogoji zagotovljena. Upravljavec na tej podlagi konča zaporo prometa in dovoli začasno obratovanje pod posebnimi pogoji.
(4) Po končanih delih morajo biti s proge odstranjeni ostanki materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene oprema in naprave, ki zagotavljajo varen železniški promet.

Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na sosednjem zemljišču ali objektu kot izvedba teh ukrepov na zemljišču železniške infrastrukture, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem železniške proge, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

Pri načrtovani gradnji ali nadgradnji železniške proge se zaradi pridobitve potrebnih zemljišč v skladu z zakonom lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.

Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih od odvzema ali omejitve lastninske pravice ne začnejo uporabljati za namen razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom. Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine namesto razlastitve sklenjena pogodba, lahko prejšnji lastnik v tem primeru zahteva razdrtje pogodbe.

Ureditev meje in parcelacija za potrebe gradnje ali nadgradnje javne železniške infrastrukture se izvede na podlagi katastrskega elaborata. Nenavzočnost predpisano vabljenih lastnikov oziroma uporabnikov v postopku ureditve mej in parcelacije ali njihovo nestrinjanje z zamejničenjem mej ne zadrži postopka za evidentiranje mej oziroma izvedbo sprememb glede novo nastalih mej v zemljiškem katastru in ustreznih zaznamb v zemljiški knjigi.

(1) Pri iskanju ustreznega nadomestnega kmetijskega zemljišča oziroma gozda za kmete, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svojo glavno dejavnost, sodeluje Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
(2) Kmetijska zemljišča, ki so potrebna za gradnjo ali nadgradnjo javne železniške infrastrukture in so v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, se neodplačno prenesejo v upravljanje upravljavcu javne železniške infrastrukture.
(3) Za izvedbo pravnega posla s kmetijskim zemljiščem ni potrebna posebna odobritev občine, v kateri leži to zemljišče.

(1) Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m. Če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 220 kV, se višina prostora nad ravnino tirnic poveča na 12,75 m, če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 400 kV, pa na 14 m.
(2) V progovnem pasu se smejo opravljati le dela in graditi le objekti, napeljave in naprave železniške infrastrukture, ki so potrebni za delovanje železniškega sistema.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se smejo ob predhodni pridobitvi projektnih pogojev in s soglasjem upravljavca v progovnem pasu graditi tudi drugi objekti in naprave, povezane s prevozom potnikov, nakladanjem ali razkladanjem blaga, kakor tudi napeljevati cevovodi, energetski in komunikacijski vodi ter druge podobne naprave in objekti v javnem interesu.
(4) Upravljavec mora o vseh posegih v progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz tega člena ali so v nasprotju s pogoji, določenimi v soglasju, takoj obvestiti inšpekcijo, pristojno za železniški promet.

(1) Varovalni progovni pas je 200 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.
(2) V varovalnem progovnem pasu se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
(3) V varovalnem progovnem pasu se ne smejo opravljati dela, ki bi lahko poškodovala progo ali zmanjšala stabilnost terena (drsenje terena ali usadi, hidrografske spremembe idr.) ali kakor koli drugače ogrožala ali ovirala železniški promet. Prav tako se v varovalnem progovnem pasu ne smejo postavljati kakršne koli naprave ali objekti, ki z barvo, obliko, svetlobo ali kako drugače ovirajo vidljivost signalov ali lahko glede pomena signalov spravijo v zmoto izvršilne železniške delavce.
(4) Kadar je zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu na razdalji, manjši od predpisane, če se izvedejo potrebni ukrepi, s katerimi se zagotovi enaka stopnja varnosti železniškega prometa kot jo zagotavlja gradnja oziroma postavljanje objektov ali naprav na predpisani oddaljenosti od proge. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj pridobljeno soglasje upravljavca.
(5) Pogoje iz tretjega odstavka prejšnjega člena in drugega odstavka tega člena predpiše minister.
(6) Lastnik zemljišča v varovalnem progovnem pasu in upravljavec v progovnem pasu morata ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(7) Upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz tega člena, takoj obvestiti inšpekcijo, pristojno za železniški promet.

(1) Upravljavec mora tam, kjer so možni usadi, hudourniki, zameti, močni vetrovi, poplave in druge nesreče ali če je kakor koli oviran varen železniški promet ali kjer lahko pride do oviranja ali ogrožanja varnega železniškega prometa, ukrepati v skladu s predpisom o varovanju prog in njihovih sestavnih delov pred naravnimi nesrečami, ki ga izda minister.
(2) Lastniki sosednjih zemljišč ob železniški progi morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če jim s tem ni povzročena škoda. Lastniki zemljišč v varovalnem progovnem pasu morajo v skladu z zakonom in ob povrnitvi škode dopustiti dostop do železniške proge in objektov zaradi njihovega vzdrževanja in izvedbo ukrepov za zavarovanje prometa ali zmanjšanje škodljivih vplivov na progo, če teh ni mogoče izvesti na zemljišču, ki je del železniške infrastrukture.
(3) Upravljavec ima v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena pravico, da brez posebnega dovoljenja ali drugega akta postavlja in vzdržuje začasne varovalne naprave in odlaga material in druga sredstva v varovalnem progovnem pasu na zemljišče v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je to potrebno za zagotovitev varnega železniškega prometa ali za njegovo vzpostavitev.
(4) Ko prenehajo razlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena, mora upravljavec z zemljišča iz prejšnjega odstavka odstraniti začasne varovalne naprave, material in druga sredstva ter vzpostaviti prejšnje stanje in plačati odškodnino za uporabo zemljišča v skladu s predpisi.

(1) Razdalja med progo in javno ali nekategorizirano cesto (v nadaljnjem besedilu: cesta) mora biti tolikšna, da je med njima mogoče postaviti vse naprave, potrebne za opravljanje železniškega prometa na progi in cestnega prometa na cesti, znašati pa mora najmanj 8 m, merjeno od osi skrajnega tira do najbližje točke cestišča ceste.
(2) Ob soglasju upravljavca sme biti na hribovitih in težkih terenih, v soteskah in v drugih podobnih primerih razdalja med osjo skrajnega tira in najbližjo točko ceste, ki ni avtocesta ali hitra cesta, tudi manjša od 8 m, pod pogojem, da se prosti profil ceste in svetli profil proge ne dotikata in da je med njima mogoče postaviti naprave, ki so nujne za varen železniški in cestni promet, pri čemer mora biti kota zgornjega roba tirnic najmanj 1 m nad cestiščem ceste. Če ni izpolnjen pogoj višinske razlike med cestiščem ceste in progo, mora upravljavec ceste med progo in cestiščem ceste postaviti ustrezno varovalno ograjo.

(1) Križanje proge z avtocesto, hitro cesto ali glavno cesto I. reda mora biti izvennivojsko.
(2) Križanje proge z drugo cesto mora biti izvennivojsko, če je promet motornih vozil po cesti zelo gost (več kot 7000 vozil povprečnega letnega dnevnega prometa) in če je železniški promet po progi zelo pogosten (več kot 70 vlakov povprečnega letnega dnevnega prometa) ali če je največja dovoljena progovna hitrost večja od 160 km/h.
(3) Med uvoznimi in izvoznimi kretnicami na prometnem mestu ne sme biti nivojskih prehodov.

(1) Novi nivojski prehodi se smejo graditi le na regionalnih progah na razdalji, ki ni manjša od 2000 metrov od obstoječega nivojskega ali izvennivojskega prehoda, če je načrtovani povprečni letni dnevni promet po cesti večji od 250 vozil in je povprečni letni dnevni promet vlakov po progi manjši od 70 vlakov ter je dovoljena progovna hitrost manjša od 160 km/h.
(2) Izpolnjevanje pogojev za vzpostavitev novega nivojskega prehoda in ustreznost zavarovanja preveri komisija, ki jo imenuje minister. Komisijo sestavljajo predstavniki upravljavca, investitorja, inšpekcije, pristojne za železniški promet, upravljavca ceste, policijske uprave in lokalne skupnosti, na območju katere bo prehod.
(3) Na podlagi mnenja komisije iz prejšnjega odstavka da minister soglasje za vzpostavitev nivojskega prehoda.
(4) Gradnja začasnega nivojskega prehoda za javni cestni promet je na progah dopustna samo za čas in potrebe obnovitvenih del, gradenj objektov, rekonstrukcij ipd. Tak nivojski prehod se zavaruje na način in za obdobje, kot ju določi komisija iz drugega odstavka tega člena. Prehod je treba odstraniti takoj po končanih delih, zaradi katerih je bil vzpostavljen. Stroške postavitve, obratovanja in odstranitve začasnega nivojskega prehoda ter potrebnih povezovalnih cest nosi tisti, na čigar zahtevo je bil prehod postavljen.

(1) Prehod vozil ali oseb čez progo je dovoljen le na označenih nivojskih prehodih.
(2) Na nivojskih prehodih imajo vlaki prednost pred vsemi udeleženci v cestnem prometu.
(3) Nivojski prehod ceste na odseku proge, na katerem je največja dovoljena progovna hitrost večja od 100 km/h, mora biti zavarovan z zapornicami ali polzapornicami.
(4) Z zapornicami ali polzapornicami morajo biti zavarovani tudi tisti nivojski prehodi, na katerih to zahtevajo potrebna preglednost s ceste na progo, gostota in vrsta prometa ter druge krajevne razmere, pomembne za varnost prometa.
(5) Na nivojskem prehodu, označenem samo s prometnim znakom, mora upravljavec ceste ali poti zagotoviti zadostno preglednost s ceste na progo, tako da lahko udeleženci v cestnem prometu s potrebno pazljivostjo varno in neovirano prečkajo tak nivojski prehod.
(6) V bližini nivojskega prehoda ob progi ni dovoljeno graditi objektov, razen objektov, ki so namenjeni železniškemu prometu, ter saditi drevja, visokega rastlinja ali storiti česa drugega, kar preprečuje ali zmanjšuje preglednost.
(7) Z obeh strani nivojskega prehoda morajo biti na elektrificiranih progah zaščitni višinski profili na razdalji najmanj 8 m od najbližje tirnice, merjeno po cestni osi, v višini 4,5 m nad voziščem ceste. Zaščitne višinske profile mora postaviti in vzdrževati upravljavec ceste.
(8) Natančnejše pogoje iz prvega in četrtega odstavka prejšnjega člena ter četrtega in petega odstavka tega člena določa predpis, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.

(1) Stroške za graditev novega nadvoza, podvoza ali nivojskega prehoda in stroške za ureditev in postavitev s tem povezanih naprav, s katerimi se zagotavljata varen in neoviran železniški in cestni promet, nosi investitor.
(2) Če je križanje ceste s progo izvedeno s cestnim podvozom, postane podvoz objekt javne železniške infrastrukture. Stroške vzdrževanja vozišča skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami v ali ob njem, ki so potrebne za nemoteno in varno uporabo ceste, nosi upravljavec ceste.
(3) Če je križanje ceste izvedeno s cestnim nadvozom, postane nadvoz objekt cestne infrastrukture. Stroške vzdrževanja proge pod nadvozom skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami, potrebnimi za njeno pravilno in varno uporabo, nosi upravljavec.
(4) Stroške spremembe načina zavarovanja na nivojskem prehodu zaradi gradnje, rekonstrukcije ali drugih del na cesti, zaradi prekategorizacije ceste, povečanja povprečnega letnega dnevnega prometa motornih vozil po cesti ali spremembe prometne ureditve, ter stroške zaradi spremembe zavarovanja na zahtevo lokalne skupnosti ali druge upravičene osebe, krije upravljavec ceste.
(5) Stroške v zvezi z vzdrževanjem, obnovo ali nadgradnjo nivojskih prehodov vključno s cestiščem v širini 3 m od osi skrajnih tirov, stroške progovne signalizacije in naprav za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu (zapornice ali polzapornice ter svetlobni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo, ki so vezani na signalno varnostne naprave železniške infrastrukture) krije upravljavec.
(6) Stroške postavitve in vzdrževanja cestnoprometne signalizacije, ki opozarja udeležence cestnega prometa na nivojski prehod, krije upravljavec ceste.

(1) Za izredne prevoze čez nivojske prehode mora izvajalec izrednega prevoza pridobiti soglasje upravljavca.
(2) Pred podvozi, katerih svetla višina je manjša od največje dovoljene višine cestnega vozila skupaj s tovorom, morajo biti zaščitni višinski profili in prometni znaki, ki na to opozarjajo voznike cestnih vozil.
(3) Zaščitne višinske profile in prometne znake iz prejšnjega odstavka mora postaviti in vzdrževati upravljavec ceste.

(1) Na postajah in postajališčih s povprečnim letnim dnevnim prometom 500 odpravljenih potnikov in najmanj 70 vlakov morajo biti dostopi do vlakov izvedeni tako, da potniki ne hodijo čez tire (izvennivojski prehodi, čelni peroni idr.).
(2) Prostori in mesta za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu morajo biti urejeni tako, da zagotavljajo varnost potnikov in drugih oseb ter cestnih vozil.
(3) Pri novogradnjah in nadgradnjah postaj mora biti zagotovljen izvennivojski dostop do peronov.
(4) Na postajah in postajališčih morajo biti dostopi do potniških vlakov narejeni tako, da omogočajo čim lažji dostop potnikom in osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi.
(5) Postaje in postajališča morajo imeti perone povezane s prehodi pod progo ali nad njo ali z dohodnimi potmi v nivoju.
(6) Postajališča na dvotirnih progah, razen postajališč z otočnimi peroni ali kritnimi signali, morajo imeti med tiri ograjo.
(7) Natančnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena določa predpis, ki ga izda minister.

(1) Proga ali industrijski tir se praviloma cepi ali križa z drugo progo samo na postaji.
(2) Izjemoma se lahko proga ali industrijski tir cepi na odprti progi, in sicer pod naslednjimi pogoji:
a) cepna kretnica mora imeti ščitni tir, zavarovana mora biti s kritnimi signali, ki so predsignalizirani, lega kretnice pa mora biti nadzorovana z zasedenega prometnega mesta;
b) signali morajo biti odvisni od lege cepne kretnice.
(3) Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, sme biti največja hitrost vlakov čez kretniško območje 50 km/h.
(4) Če se proga cepi od proge, opremljene z avtostop napravami, morajo biti tudi kritni signali, ki so predsignalizirani in varujejo cepno kretnico, opremljeni s progovnimi avtostop napravami ali pa mora biti vgrajena ščitna kretnica, ki je v odvisnosti s temi signali.

(1) Za elektrifikacijo prog se praviloma uporablja enosmerni sistem napetosti 3 kV.
(2) Odstopanja od določbe prejšnjega odstavka so dopustna na podlagi posebnega akta, ki ga izda minister.

Kontaktni vodnik enosmernega sistema napetosti 3 kV mora biti postavljen v višini najmanj 5,35 m, kontaktna vodnika enofaznih sistemov 25 kV, 50 Hz in 15 kV, 16 2/3 Hz pa v višini najmanj 5,5 m, merjeno od zgornjega roba tirnice.

(1) Na elektrificiranih progah, kjer obstaja nevarnost poškodb zaradi električnega toka, je treba izvesti varnostne ukrepe v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
(2) Električno omrežje mora biti izvedeno tako, da njegovi škodljivi vplivi ne vplivajo na varno delovanje telekomunikacijskih in signalnovarnostnih naprav ali na dele ostalih naprav, ki so v neposredni bližini električnega omrežja. Minister v predpisih za posamezne naprave natančneje določi način izvedbe električnega omrežja in ukrepe, s katerimi se preprečijo škodljivi vplivi na posamezne naprave ali njihove dele.

(1) V železniški sistem se morajo vgrajevati takšne signalnovarnostne naprave, ki zagotavljajo enotno prometno signalizacijo, ki izvršilne železniške delavce in druge osebe, ki se gibljejo po železniškem območju, opozarjajo na nevarnost, jih seznanjajo z omejitvami, prepovedmi in opozorili ter jim dajejo pooblastila, nujna za varen železniški promet in njihovo osebno varnost. Ta oprema mora zagotavljati varnost in omogočati vodenje ter nadzor voženj vlakov, vključenih v promet na železniškem omrežju.
(2) Signali morajo biti osvetljeni z lastnim svetlobnim virom ali prevlečeni z odsevno snovjo.
(3) Izvršilni železniški delavci se morajo ravnati po omejitvah, prepovedih, ukazih in opozorilih, izraženih s prometno signalizacijo.
(4) Signali morajo omogočati hitro in zanesljivo medsebojno sporazumevanje izvršilnih železniških delavcev pri opravljanju železniškega prometa.
(5) Če je pomen signala nejasen, morajo izvršilni železniški delavci ravnati tako, da je zagotovljena večja varnost v železniškem prometu.
(6) Vrste signalov, njihov pomen, osvetlitev, obliko, barvo, najmanjšo vidno razdaljo, mesto za vgraditev ali postavitev in način njihove uporabe predpiše minister.

(1) Prometna mesta morajo biti glede na največjo dovoljeno progovno hitrost opremljena:
a) z uvoznimi signali, ki so predsignalizirani, za največjo dovoljeno progovno hitrost nad 50 km/h čez kretniško območje na regionalnih progah in ne glede na hitrost na glavnih progah; uvozni signali morajo biti v taki medsebojni odvisnosti od lege kretnic na vozni poti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo;
b) z uvoznimi in izvoznimi signali, ki so predsignalizirani za največjo dovoljeno progovno hitrost nad 100 km/h; uvozni signali morajo biti v taki medsebojni odvisnosti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo; izvozni signali pa morajo predsignalizirati prvi prostorni signal v smeri vožnje vlaka, ki nima samostojnega predsignala, in dovoljevati vožnjo le, če je proga prosta do prvega prostornega signala ali uvoznega signala sosednjega prometnega mesta. Vsi predsignali ali glavni signali morajo biti opremljeni s progovnim delom avtostop naprave.
(2) Odseki proge, na katerih je največja dovoljena progovna hitrost nad 100 km/h, morajo biti opremljeni z napravami za vzpostavljanje radijske zveze med vlakom in mestom, s katerega se centralno vodi promet.
(3) Na glavnih progah morajo biti vsi predsignali in glavni signali opremljeni s progovnim delom avtostop naprave.

S signali morajo biti označene tudi začasne nevarnosti, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi nenadne okvare železniških podsistemov, ter začasne omejitve in prepovedi v železniškem prometu. Te signale je treba odstraniti takoj, ko ni več razlogov, zaradi katerih so bili postavljeni.

(1) Sestava vlaka in razporeditev železniških vozil v vlaku morata zagotavljati učinkovito zaviranje in varno vožnjo na določeni vlakovni poti.
(2) V vlake se sme uvrstiti le vozilo, ki ustreza določbam tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(3) Pri sestavljanju vlaka in razporejanju železniških vozil vanj mora prevoznik upoštevati tudi pravila o prevozu nevarnega blaga.

Največja hitrost vlaka ne sme biti večja od hitrosti, predpisane z voznim redom posameznega vlaka.

(1) Vlak mora biti med vožnjo po progi zaseden s predpisanim številom izvršilnih železniških delavcev, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo in so strokovno usposobljeni, odvisno od vrste, dolžine vlaka, vrste vlečnega vozila ter opremljenosti proge in železniških vozil s signalnovarnostnimi in telekomunikacijskimi napravami.
(2) Predpis, ki ureja vsebino iz prejšnjega odstavka, izda minister.

(1) Upravljavec in prevozniki morajo za vsak vlak voditi evidence o vlakovnem osebju, sestavi, zaviranju in gibanju vlaka ter dogodkih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na vozni red vlaka ali varnost železniškega prometa.
(2) Podrobnejše določbe o vsebini evidenc in načinu njihovega vodenja določa predpis, ki ga izda minister.

(1) Železniški promet se organizira in opravlja v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Minister določi način organizacije in opravljanja železniškega prometa, zavarovanje železniškega prometa pozimi, sestavo vlakov, način zaviranja vlakov, opremljenost vlakov z zavorami, osvetljevanje in ogrevanje vlakov in varnostne ukrepe za zaščito železniških delavcev ter druge pogoje za odvijanje železniškega prometa.

(1) Železniški promet poteka po vnaprej določenem voznem redu. Vozni red za redni promet potniških vlakov mora biti na običajen način javno objavljen najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti.
(2) Pri izdelavi voznega reda morajo biti upoštevane največja dovoljena progovna hitrost in druge omejitve, ki vplivajo na hitrost vlaka.
(3) Prevoznik in upravljavec se morata ravnati po voznem redu.
(4) Predpis, ki določa izdelavo voznega reda, izda minister.

(1) Prazna ali naložena železniška vozila ne smejo presegati nakladalnega profila, mejne nakladalne mase, predpisane kode proge ter dovoljenih osnih in dolžinskih obremenitev, ki jih za proge določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
(2) Prevoz z železniškimi vozili, ki ni v skladu z določbo iz prejšnjega odstavka tega člena, je izredni prevoz.
(3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje upravljavca, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. O izvedbi izrednega prevoza odloči upravljavec najpozneje v 15 dneh po vložitvi zahteve.
(4) Minister izda predpis o načinu in pogojih opravljanja izrednih prevozov.

(1) Tirna vozila smejo voziti po progah, če ustrezajo določbam tega zakona, določbam mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in obveznim določilom Mednarodne železniške zveze (UIC).
(2) Na tirnih vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, mora prevoznik izvajati protipožarne ukrepe.
(3) Minister s soglasjem ministra, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izda predpis, s katerim natančneje uredi izvajanje protipožarnih ukrepov na tirnih vozilih z odprtim kuriščem.

(1) Železniška tirna vozila, razen vozil za posebne namene brez lastnega pogona, morajo biti opremljena z napravami za zaviranje.
(2) Z napravami za ročno zaviranje morajo biti opremljeni potniški vagoni, motorniki in motorne garniture. Lokomotive in motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljeni z ročnimi ali s pritrdilnimi zavorami.
(3) Lokomotive, potniški vagoni, motorniki in motorne garniture morajo biti opremljeni z napravami za sprožitev zaviranja v sili. Te naprave morajo biti lahko dostopne potnikom in železniškim delavcem.

(1) Vsa vlečna vozila, razen parnih lokomotiv, morajo imeti naslednjo opremo:
a) avtostop napravo na progah, opremljenih z njo, razen lokomotiv, ki se uporabljajo samo za premik,
b) naprave radijskih zvez, kadar vozijo po progi, opremljeni z njimi,
c) budnik,
d) napravo za ogrevanje,
e) napravo za klimatizacijo vozniških kabin,
f) napravo za dajanje zvočnih signalov,
g) luči za označevanje vozil,
h) registrirni merilnik hitrosti,
i) gasilnike za začetno gašenje požarov,
j) pribor za prvo pomoč,
k) vzvratna ogledala.
(2) Motorniki in motorne garniture morajo imeti poleg opreme iz prejšnjega odstavka tudi naslednjo opremo:
a) naprave za električno razsvetljavo,
b) sanitarno-higienske naprave,
c) naprave za prehajanje iz vagona v vagon (razen pri motornikih).
(3) Motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljena z napravami, naštetimi v točkah c) do k) prvega odstavka tega člena.

Potniški vagoni morajo imeti naslednjo opremo:
a) naprave za ogrevanje,
b) naprave za električno razsvetljavo,
c) sanitarno-higienske naprave,
d) gasilnike za začetno gašenje požarov,
e) naprave za prehajanje iz vagona v vagon (razen pri motornikih),
f) opremo in naprave, ki jih določajo mednarodni predpisi.

(1) Izvršilni železniški delavci morajo biti strokovno usposobljeni za delo, ki ga opravljajo, ter izpolnjevati posebne zdravstvene in druge pogoje skladno z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(2) Delodajalec mora izvršilnim železniškim delavcem zagotoviti delo v omejenem delovnem času in počitek, kot ga določajo predpisi.
(3) Delovna mesta izvršilnih železniških delavcev in obveznosti delodajalca v zvezi s tem določa predpis, ki ga izda minister.

(1) Izvršilni železniški delavci morajo imeti za dela, ki jih opravljajo v železniškem prometu, strokovni izpit in se morajo strokovno izpopolnjevati. Njihova strokovna usposobljenost se mora redno, če je potrebno, pa tudi izredno, preverjati z izpiti ali na drug ustrezen način.
(2) Subjekte, ki izvajajo strokovno izpopolnjevanje in preverjanje strokovne usposobljenosti, ter subjekte, ki izvajajo strokovne izpite iz prejšnjega odstavka, na podlagi javnega razpisa z upravno odločbo določi minister. Ti subjekti morajo izpolnjevati vsaj naslednje pogoje:
– imeti morajo ustrezne prostore;
– imeti morajo ustrezno usposobljene kadre;
– imeti morajo ustrezne objekte in naprave, ki so potrebni za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja in preverjanja usposobljenosti oziroma za izvajanje strokovnih izpitov.
(3) Izredno preverjanje strokovne usposobljenosti se mora opraviti, če bi delavec zaradi nepoznavanja predpisov lahko ogrozil varnost železniškega prometa ali če ne izpolnjuje predpisanih obveznosti glede strokovnega izpopolnjevanja ob izdaji novih predpisov ali ob izdaji vsebinskih sprememb veljavnih predpisov.
(4) Delodajalec ne sme dovoliti opravljanja dela izvršilnem železniškem delavcu, ki pri preverjanju znanja ni pokazal zadovoljive strokovne usposobljenosti ali čigar strokovna usposobljenost za to delo ni bila preverjena.

(1) Strokovni izpit za izvršilnega železniškega delavca sme opravljati oseba, ki je pred tem končala program strokovnega usposabljanja za določen poklic in uvajanja v praktično delo za določeno vrsto dela in se je pripravljala za opravljanje strokovnega izpita po programu, določenem za usposabljanje in uvajanje v to delo.
(2) Minister podrobneje določi pogoje za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov, programe strokovnega usposabljanja, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita, način strokovnega izpopolnjevanja ter pogoje in način preverjanja strokovne usposobljenosti.

Pravico upravljati železniško vozilo oziroma voditi železniški promet lahko pridobi, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
a) je duševno in telesno zmožen,
b) je dopolnil 21 let,
c) je opravil ustrezen strokovni izpit.

(1) Za osebo, ki se usposablja za opravljanje določenih del izvršilnega železniškega delavca, mora biti pred začetkom usposabljanja ugotovljeno izpolnjevanje zahtevanih posebnih zdravstvenih pogojev.
(2) Izvršilni železniški delavec mora izpolnjevati predpisane posebne zdravstvene pogoje in biti duševno in telesno zmožen opravljati dela, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
(3) Izvršilni železniški delavec mora biti zdravstveno pregledan pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, za katero so predpisana strožja zdravstvena merila, ali pred šolanjem ali strokovnim usposabljanjem za to delovno mesto.
(4) Zdravstvena sposobnost izvršilnega železniškega delavca se mora preverjati z rednimi in izrednimi zdravstvenimi pregledi.
(5) Zdravstvene preglede in zdravstveno evidenco izvršilnih železniških delavcev opravlja in vodi pooblaščeni zdravstveni zavod, ki izpolnjuje predpisane pogoje ter ima pooblastilo ministra, pristojnega za zdravje, izdano na predlog ministra. Zdravstvene preglede opravlja zdravnik ali zdravnica (v nadaljnjem besedilu: zdravnik), specialist medicine dela, prometa in športa.
(6) Pooblaščeni zdravstveni zavod iz prejšnjega odstavka mora delodajalca obveščati o ugotovitvah glede zdravstvene sposobnosti izvršilnega železniškega delavca za opravljanje del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
(7) Pogoji ugotavljanja zdravstvenega stanja delavcev morajo biti določeni s predpisom, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. Predpis mora vsebovati določbe o posebnih zdravstvenih in psihofizičnih sposobnostih, ki jih mora izpolnjevati izvršilni železniški delavec, o rokih pregledov in druge pogoje.

Delodajalec napoti izvršilnega železniškega delavca na redni zdravstveni pregled v predpisanih rokih, odvisno od del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zdravstveni pregled mora biti opravljen pred potekom predpisanega roka.

(1) Na izredni zdravstveni pregled se napoti izvršilni železniški delavec:
– za katerega se utemeljeno sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen opravljati del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
– po nesreči, v kateri je bil udeležen ali huje poškodovan,
– po več kot šest mesečni odsotnosti iz izvršilnega delovnega mesta.
(2) Delavec iz prejšnjega odstavka se pošlje na izredni zdravstveni pregled na zahtevo delodajalca ali pristojnega inšpektorja oziroma inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).

Če se na izrednem ali rednem zdravstvenem pregledu ugotovi, da izvršilni železniški delavec ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, predpisanih za dela, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali če se ugotovi, da ni bil na zdravstvenem pregledu, na katerega je bil napoten, se šteje, da je nezmožen opravljati dela, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in mu jih delodajalec ne sme dovoliti opravljati, dokler traja ugotovljena nezmožnost.

(1) Izvršilni železniški delavec mora ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določeno delovno mesto izvršilnega delavca podpisati izjavo, da je seznanjen z delovnim procesom in s psihofizičnimi zahtevami dela, ki ga bo opravljal, ter da se čuti psihofizično sposoben opravljati to delo. Navedena izjava je sestavni del pogodbe o zaposlitvi.
(2) Izvršilni železniški delavec ne sme nastopiti dela oziroma mora takoj prenehati delati, če se čuti utrujenega ali bolnega ali iz katerihkoli drugih razlogov nezmožnega opravljati delo, in mora o tem obvestiti odgovorno osebo delodajalca.
(3) Izvršilni železniški delavec med opravljanjem dela ne sme uživati alkoholnih pijač, mamil ali psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, niti nastopiti dela, če ima v organizmu alkohol ali je pod vplivom mamil ali psihoaktivnih snovi.
(4) Delodajalec izvršilnemu železniškemu delavcu ne sme dovoliti opravljanja del, če duševno ali telesno ni zmožen opravljati svojega dela.
(5) Način, obseg, pogostnost in rednost postopka preverjanja duševne ali telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev predpiše minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom.

(1) Preverjanje duševne in telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev organizira ali izvaja delodajalec.
(2) Pooblaščeni delavec delodajalca ali pristojni inšpektor (v nadaljnjem besedilu tega člena: pooblaščeni delavec) lahko izvršilnemu železniškemu delavcu zaradi ugotavljanja, ali ima v organizmu alkohol, odredi ali sam opravi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če se s preizkusom ugotovi, da ima izvršilni železniški delavec v organizmu alkohol, mu pooblaščeni delavec odredi prepoved nadaljnjega opravljanja dela v trajanju, določenem v odločbi.
(3) Pooblaščeni delavec vodi zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi izvršilni železniški delavec, za katerega je bil odrejen preizkus. Če odkloni podpis, mora pooblaščeni delavec vzrok odklonitve vpisati v zapisnik in odrediti strokovni zdravniški pregled (v nadaljnjem besedilu: strokovni pregled) izvršilnega železniškega delavca.
(4) Izvršilni železniški delavec, ki mu je odrejen preizkus s sredstvi ali napravami oziroma strokovni pregled, mora ravnati po odredbi pooblaščenega delavca. Če izvršilni železniški delavec strokovni pregled ali preizkus odkloni ali ga ne opravi tako, kakor je predpisal proizvajalec sredstev ali naprav, pooblaščeni delavec to vpiše v zapisnik in odredi prepoved nadaljnjega dela. Izvršilni železniški delavec lahko odkloni preizkus samo iz zdravstvenih razlogov; v tem primeru pooblaščeni delavec odredi strokovni pregled.
(5) Če izvršilni železniški delavec oporeka rezultatu preizkusa, pooblaščeni delavec odredi strokovni pregled. Izvršilnega železniškega delavca odpelje s službenim vozilom na strokovni pregled pooblaščeni delavec, ki je pregled odredil. Stroške prevoza izvršilnega železniškega delavca do kraja, kjer se opravi strokovni pregled, in stroške pregleda plača izvršilni železniški delavec, če se izkaže, da ima v krvi alkohol. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.
(6) Če pooblaščeni delavec sumi, da je izvršilni železniški delavec pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih sredstev, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno delo v železniškem prometu, odredi preizkus s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali strokovni pregled in mu prepove nadaljnje delo. Stroške prevoza do kraja, kjer se opravi preizkus oziroma strokovni pregled, in stroške pregleda oziroma preizkusa plača izvršilni železniški delavec, če se ugotovi, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih sredstev. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.
(7) Če pooblaščeni delavec sumi, da izvršilni železniški delavec zaradi duševnega stanja ali telesne nezmožnosti oziroma bolezni predstavlja nevarnost v železniškem prometu, mu prepove nadaljnje delo in odredi izredni zdravstveni pregled.
(8) Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz objektivnih razlogov ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in dati mnenje o znakih vedenjskih motenj, ki kažejo na vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
(9) O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj dati pisno mnenje o ugotovitvah, do katerih je prišel na podlagi opravljenega pregleda v zvezi z dejstvi iz prejšnjega odstavka, kri in urin pa takoj poslati v najbližjo pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer lahko opravijo analizo. Ustanova oziroma laboratorij mora o rezultatih analize najpozneje v treh dneh obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled.

(1) Izmena izvršilnega železniškega delavca ne sme trajati več kot 12 ur.
(2) V čas trajanja izmene se štejejo:
a) čas priprave na delo,
b) čas dela,
c) čas prekinitve do največ 2 uri,
d) čas, potreben za dokončanje dela,
e) čas režijskega potovanja v teku izmene.
(3) Prekinitev dela, ki traja več kot dve uri, se ne šteje v trajanje izmene, če je izvršilnemu železniškemu delavcu zagotovljen ustrezen počitek. Če je za posamezno delo s predpisi določena obvezna primopredaja službe, se čas primopredaje delavca, ki prevzema delo, ne šteje v čas trajanja izmene.
(4) Ob nesreči, resni nesreči ali incidentu v železniškem prometu ali zaradi naravne nesreče se trajanje izmene, določene v prvem odstavku, lahko podaljša za največ dve uri, če se izvršilni železniški delavec čuti zmožnega za opravljanje dela.
(5) Merila za delo v izmenah izvršilnih železniških delavcev ter druge pogoje, ki se nanašajo na počitek in druga vprašanja dela v izmenah, predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za delo.

(1) Izvršilni železniški delavec, ki upravlja vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene, sme v eni izmeni voziti vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene največ 10 ur.
(2) Neprekinjena vožnja sme trajati največ 4 ure.
(3) Postanki, krajši od 10 minut, se štejejo v čas trajanja neprekinjene vožnje.

Delodajalec mora izvršilnim železniškim delavcem določiti odmor med delom in zagotoviti njegovo izrabo v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo. Delodajalec lahko določi odmor med delovnim časom le v enkratnem trajanju razen v primerih, ko je treba zaradi tehnološkega procesa dela ali dolžine trajanja izmene določiti odmor v dveh delih, pri čemer en del ne sme biti krajši od 30 minut.

Dnevni počitek izvršilnih železniških delavcev mora med dvema zaporednima izmenama trajati dvojno število ur opravljene izmene. Če traja izmena šest ur ali manj, mora trajati počitek med dvema zaporednima izmenama najmanj 12 ur.

Odmor med delovnim časom, dnevni in tedenski počitek in razporeditev v izmene izvršilnih železniških delavcev se, odvisno od organizacije železniškega prometa, izpolnjevanja voznega reda in drugih pogojev, ki vplivajo na duševno in telesno zmožnost teh delavcev za varno opravljanje dela, določijo s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, ki ga sprejmejo upravljavec in prevozniki v skladu s svojim sistemom varnega upravljanja in v skladu z zakonom in predpisom iz petega odstavka 83. člena tega zakona, vsak za svoje delavce.

(1) Upravljavec in prevozniki morajo organizirati notranji nadzor in trajno skrbeti za varen železniški promet skladno s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti. Upravljavec in prevozniki s splošnim aktom določijo organiziranost tega nadzora ter pooblaščene delavce za njegovo izvajanje.
(2) Organ notranjega nadzora mora v primerih iz četrtega odstavka 74. člena, 80. člena, prvega odstavka 83. člena, prvega in drugega odstavka 84. člena in 86. člena odstraniti delavca z dela in odrediti izredno preverjanje strokovne usposobljenosti, če pa obstaja sum o telesnih ali duševnih zmožnostih delavca, mora odrediti izredni zdravstveni pregled. Začasno opravljanje drugega dela v tem času je obveznost delavca, ki traja do ugotovitve o strokovni usposobljenosti oziroma zdravstveni zmožnosti delavca, ki se mora izvesti najpozneje v enem mesecu.
(3) Ugovor zoper odločbo organa notranjega nadzora, s katero je delavcu na podlagi prejšnjega odstavka odrejeno izredno preverjanje strokovne usposobljenosti ali izredni zdravstveni pregled, ne zadrži izvršitve.

(1) Izvršilnemu železniškemu delavcu se začasno prepove opravljanje dela:
– če po izvidu in mnenju ustrezne zdravstvene organizacije duševno ali telesno ni zmožen opravljati dela – dokler traja ta nezmožnost;
– če ne gre na zdravstveni pregled, na katerega je poslan – dokler ne opravi tega pregleda;
– če pri preverjanju strokovne usposobljenosti ne pokaže ustreznega znanja za opravljanje dela – dokler ne pokaže ustreznega strokovnega znanja;
– če ne gre za strokovno preverjanje, na katero je poslan – dokler ne opravi tega preverjanja.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena izreče začasno prepoved opravljanja dela pooblaščeni delavec upravljavca ali prevoznika, s katerim je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(3) Izvršilni železniški delavec, ki mu je bilo na podlagi prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena začasno prepovedano opravljanje dela, povezanega z varnostjo železniškega prometa, ne sme opravljati teh del, dokler traja prepoved, mora pa opravljati delo, odrejeno z odločbo delodajalca.

(1) Inšpektor oziroma pooblaščeni delavec upravljavca ali prevoznika na kraju samem začasno prepove delo izvršilnemu železniškemu delavcu:
– če ugotovi, da opravlja delo ali da poskuša opravljati delo, očitno pa je v takem duševnem ali telesnem stanju (utrujenost, bolezen, vpliv zdravil, mamil ali drugih opojnih sredstev), da ni zmožen varno opravljati svojih del in nalog;
– če ugotovi, da opravlja delo dlje od dovoljenega trajanja delovnega časa v eni izmeni;
– če ugotovi, da je bil v dnevu, ko se opravlja pregled ali nadzor, udeležen v nesreči ali resni nesreči v železniškem prometu.
(2) Izvršilnemu železniškemu delavcu izda inšpektor oziroma pooblaščeni delavec upravljavca ali prevoznika odločbo o začasni prepovedi opravljanja dela skladno z razlogi iz prejšnjega odstavka in v njej navede čas trajanja prepovedi opravljanja del.

(1) Delavcu, ki naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom in s svojim ravnanjem povzroči ogrožanje človeških življenj, varno odvijanje železniškega prometa ali večjo materialno škodo, se izredno odpove pogodba o zaposlitvi po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
(2) Delavcu, ki krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom, lahko delodajalec izreče enega od naslednjih disciplinskih ukrepov:
– opomin,
– denarno kazen,
– začasna razporeditev na druga dela.
(3) Opomin izreče disciplinski organ delodajalca delavcu za vsako kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom.
(4) Denarno kazen izreče disciplinski organ delodajalca delavcu, katerega kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom je povzročila ali bi lahko povzročila materialno škodo ali je ogrozila ali bi lahko ogrozila varno oziroma urejeno odvijanje železniškega prometa. Maksimalna višina in čas, za katerega se lahko izreče denarna kazen, se določita s kolektivno pogodbo dejavnosti.
(5) Delavec, ki krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom, je lahko začasno razporejen na drugo delo. Maksimalen čas, za katerega se lahko delavca razporedi na drugo delo, se določi s kolektivno pogodbo dejavnosti.

(1) Na železniškem območju in v vlakih morajo potniki in druge osebe spoštovati notranji red v železniškem prometu v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
(2) Nadzor nad izvajanjem notranjega reda zagotavljajo delavci upravljavca in/ali prevoznika, določeni s predpisom iz prejšnjega odstavka. Navedeni delavci imajo pravico naznaniti osebe, ki so prekršile notranji red v železniškem prometu, organu, ki je pristojen za inšpekcijski nadzor varnosti v železniškem prometu.
(3) Delavci upravljavca in/ali prevoznika morajo s predpisanimi ukrepi preprečevati kalitev notranjega reda v železniškem prometu in skaljeni notranji red znova vzpostavljati ter pri tem odvzeti predmete, ki so bili uporabljeni pri ogrožanju varnosti železniškega prometa ali za kalitev notranjega reda v železniškem prometu, ter zahtevati od oseb, ki ogrožajo varnost ali kalijo notranji red v železniškem prometu, javno listino, s katero se ugotovi njihova identiteta.
(4) Policisti in policistke so dolžni delavcem upravljavca in/ali prevoznika nuditi pomoč pri preprečevanju kršitev notranjega reda in pri vzpostavitvi predpisanega stanja.

Zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa je prepovedano:
1. pokvariti ali poškodovati progo, železniško tirno vozilo ali opremo vozila;
2. metati ali polagati kakršne koli predmete na progo ali metati kakršne koli predmete na železniško vozilo ali z njega;
3. neupravičeno odpirati zapornice na nivojskem prehodu, kar koli dajati ali obešati na zapornice ali polzapornice ali prometno signalizacijo na nivojskem prehodu ali kakor koli drugače ovirati njihovo normalno delovanje;
4. v bližini nivojskega prehoda ceste z železniško progo saditi drevje ali drugo visoko rastlinje ali opravljati dela, ki zmanjšujejo, preprečujejo ali kakor koli drugače ovirajo preglednost železniške proge;
5. neupravičeno odstraniti začasno varovalno napravo, s katero je zavarovan železniški promet;
6. prinašati v potniške vagone in prostore, v katerih se zadržujejo potniki, ter v prostore za prtljago in pošiljke snovi ali predmete, ki bi utegnili ogroziti varnost potnikov in drugih oseb v prometu ali jim prizadeti škodo;
7. neupravičeno sprožiti zaviranje v sili;
8. ovirati sprevodnika ali drugega izvršilnega železniškega delavca pri delu (kot npr. z izogibanjem plačilu ali kontroli vozovnice in podobno);
9. povzročiti s svojim neprimernim vedenjem zamudo vlaka;
10. poškodovati ali odtujiti naprave ali dele naprav, ki so v neposredni ali posredni povezavi z izvajanjem železniškega prometa in katerih poškodba ali odtujitev bi imela neposreden ali posreden vpliv na varnost železniškega prometa.

(1) Dostop potnikov, drugih oseb in cestnih ali drugih vozil na železniško območje in gibanje na njem sta dovoljena le na določenih mestih v skladu s predpisom iz prvega odstavka 92. člena.
(2) Osebe, ki opravljajo določena dela na železniškem območju, razen izvršilnih železniških delavcev in delavcev, ki jih varujejo in/ali vodijo izvršilni železniški delavci, morajo za to dobiti pisno dovoljenje upravljavca. Pisnega dovoljenja ne potrebujejo preiskovalci preiskovalnega organa, pristojni inšpektorji, pooblaščeni delavci varnostnega organa in pooblaščeni delavci ministrstva za notranje zadeve, če morajo službeno opraviti posamezno uradno dejanje ali vstopiti na železniško območje in se po njem gibati tudi na krajih, ki niso za to določeni.
(3) Osebe, ki niso izvršilni železniški delavci in se gibljejo na železniškem območju, morajo upoštevati omejitve, prepovedi, ukaze in opozorila, ki so postavljena na vidnih mestih ali jih dajejo izvršilni železniški delavci.

Osebe, ki nimajo dovoljenja za gibanje na železniškem območju in se zadržujejo na železniškem območju ali v vlaku, morajo same skrbeti za svojo osebno varnost. Tem osebam je prepovedano:
1. hoditi po tirih ali stati na tiru ali v njegovi neposredni bližini;
2. hoditi ali se zadrževati med rumeno črto in tirom na peronu;
3. hoditi ali se zadrževati preblizu vlaka ali vagonov, ki se premikajo;
4. zadrževati se v prostoru med skladiščem in nakladalno-razkladalno klančino in vozili, ki se premikajo ali se bodo premikala;
5. hoditi skozi predor in po drugih gradbenih objektih na železniški progi;
6. sedeti ali stati pri odprtih vratih ali na stopnicah vagona in na prehodnih mostičkih ter na drugih mestih, ki niso namenjena prevozu potnikov;
7. prečkati tire na mestih, ki niso določena za prehod;
8. hoditi čez odbojnike ali se plaziti pod njimi;
9. skakati na vozila ali z njih, medtem ko se ta premikajo;
10. voziti se v vlaku, ki ni namenjen prevozu potnikov, brez dovoljenja prevoznika ali upravljavca;
11. med vožnjo vlaka nagibati se skozi okno in odpirati vhodna vrata vagona ali se naslanjati nanje;
12. umazati, poškodovati ali odtujevati inventar in drugo opremo v vlakih za prevoz potnikov in v prostorih, ki so namenjeni potnikom;
13. metati skozi okno vagona kakršne koli predmete ali odpadke ali izlivati tekočino;
14. parkirati motorna in druga vozila na železniškem območju na mestih, ki niso za to določena;
15. vzpenjati se na strehe tirnih vozil, na naklade odprtih tovornih vagonov in konstrukcije železniških naprav;
16. s tekočinami polivati ali škropiti konstrukcije železniških naprav, vodnike, izolatorje ali železniška vozila;
17. zlagati kakršen koli material ob drogove voznega omrežja.

(1) Za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje industrijskih tirov in prog drugih železnic veljajo splošni predpisi o graditvi objektov ob upoštevanju določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(2) Pogoji, ki veljajo za zagotavljanje varnosti v železniškem prometu, se smiselno upoštevajo tudi za industrijske tire in proge drugih železnic.

(1) Za industrijske tire, ki niso priključeni na javno železniško infrastrukturo, in za proge drugih železnic lahko minister ob upoštevanju varnosti železniškega prometa določi drugačne pogoje od pogojev, predpisanih s tem zakonom.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za tirna vozila, če se uporabljajo izključno na industrijskem tiru ali progi druge železnice.

Ob industrijskem tiru in progah drugih železnic je 80 m širok varovalni pas, merjeno od osi skrajnih tirov.

(1) Cepno oziroma priključno kretnico industrijskega tira in tudi cepišče v celoti vzdržuje v imenu in za račun lastnika industrijskega tira upravljavec.
(2) Stroški ukinitve cepišča industrijskega tira na predlog njegovega lastnika in stroški vzpostavitve normalnih pogojev za odvijanje železniškega prometa bremenijo lastnika industrijskega tira.

(1) Stroške vzdrževanja in vse druge stroške, povezane z industrijskim tirom ali progo druge železnice, nosi lastnik.
(2) Medsebojna razmerja v zvezi z vzdrževanjem industrijskega tira in v zvezi z zagotavljanjem varnega železniškega prometa na industrijskem tiru se urejajo s pogodbo med upravljavcem in lastnikom industrijskega tira.

(1) Industrijski tir in proga druge železnice morata imeti poslovni red. Poslovni red sprejme lastnik industrijskega tira oziroma druge železnice. Če je industrijski tir priključen na javno železniško infrastrukturo, mora k poslovnemu redu dati soglasje upravljavec.
(2) Poslovni red določa tehnološki proces dela na industrijskem tiru ali progi druge železnice, največjo hitrost vlakov, posebne zdravstvene pogoje in potrebno strokovno usposobljenost izvršilnih delavcev, ki vzdržujejo in delajo na industrijskem tiru ali progi druge železnice, ter način ugotavljanja in preverjanja teh pogojev ter usposobljenosti v skladu z enotnimi merili, ki so predpisani za izvršilne železniške delavce.

(1) Prometni inšpektorat Republike Slovenije izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, TSI in drugih predpisov Evropske unije s področja varnosti železniškega prometa, ki neposredno veljajo v Republiki Sloveniji.
(2) Inšpekcijsko nadzorstvo opravljajo inšpektorji za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji).
(3) Inšpektor mora imeti:
– univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri,
– najmanj pet let delovnih izkušenj na železniškem področju, ki ga bo nadziral,
– opravljen strokovni izpit za inšpektorja,
– funkcionalno znanje in mora izpolnjevati druge posebne pogoje, določene v sistemizaciji delovnih mest.

(1) Pri ugotovljenih kršitvah zakona ali drugih predpisov ima inšpektor poleg ukrepov po zakonu o inšpekcijskem nadzoru pravico in dolžnost:
1. odstraniti z dela izvršilnega železniškega delavca;
2. začasno prepovedati delo izvršilnemu železniškemu delavcu ali drugemu delavcu, ki opravlja delo, povezano z varnostjo v železniškem prometu, če ne izpolnjuje pogojev glede strokovne usposobljenosti oziroma zdravstvene zmožnosti;
3. zahtevati izredno preverjanje strokovne usposobljenosti ali zdravstvene zmožnosti izvršilnega železniškega delavca ali drugega delavca, ki opravlja delo, povezano z varnostjo v železniškem prometu;
4. odrediti ali sam opraviti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola v krvi oziroma napotiti na strokovni pregled, ki obsega zdravniški pregled in odvzem krvi, urina ali drugih telesnih tekočin zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, psihoaktivnih sredstev ali mamil;
5. izreči prepoved uvrstitve tirnega vozila v vlak, če bi bila njegova uvrstitev nevarna za železniški promet;
6. kršilcu z odločbo odrediti, da z dejanjem ali opustitvijo dejanja odpravi pomanjkljivosti ali nepravilnosti;
7. odrediti ukrepe za preprečevanje in odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki na vozilih in progovnih napravah ogrožajo varnost prometa;
8. odrediti, da se začasno izključijo iz prometa vozila, proge in progovne naprave, ki ne ustrezajo predpisanim tehničnim in drugim pogojem, če bi bila sicer varnost prometa ogrožena;
9. odrediti, da se odpravijo nepravilnosti v železniškem prometu in da se promet prilagodi določbam zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov ali določbam TSI, če je treba, pa določiti tudi način in odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti v železniškem prometu;
10. ustaviti dela v progovnem ali varovalnem pasu, ki se izvajajo na način, s katerim se ogroža varnost železniškega prometa, ali odrediti ukrepe za varno odvijanje prometa;
11. prepovedati prevozniku nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument;
12. prepovedati nadaljnje opravljanje nalog upravljavcu, če ne izpolnjuje pogojev, določenih v varnostnem pooblastilu;
13. ustaviti dela v progovnem ali varovalnem progovnem pasu, če se izvajajo brez soglasja ali če niso izpolnjene zahteve iz izdanega soglasja za poseg v progovnem ali varovalnem progovnem pasu;
14. prepovedati nadaljnje opravljanje del, če osebe, ki izvajajo dela, nimajo dovoljenja za gibanje v železniškem območju.

Zoper odločbo inšpektorja je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet, v osmih dneh od dneva njene vročitve.

(1) Z globo od 4000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. gradi oziroma vzdržuje železniške podsisteme v nasprotju s TSI oziroma drugimi predpisi, ki se uporabljajo za gradnjo ali vzdrževanje železniških podsistemov (prvi odstavek 9. člena, 37. in 38. člen);
2. ne pošlje opisa projekta varnostnemu organu (tretji odstavek 16. člena);
3. vključi v obratovanje železniški podsistem, ki nima izdanega uporabnega oziroma obratovalnega dovoljenja (prvi odstavek 16. člena);
4. ne zagotovi sistema varnega upravljanja v skladu z 27. členom;
5. kot upravljavec ali prevoznik ne razišče vzrokov ali ne vodi evidence o nesrečah, resnih nesrečah in incidentih v železniškem prometu v skladu s 34. členom;
6. prometna mesta opremi z opremo in signali v nasprotju s 60. členom;
7. s signali ne označi začasne nevarnosti ali če teh signalov ne odstrani takoj, ko ni več razlogov, zaradi katerih so bili postavljeni (61. člen);
8. sestavi vlak in razporedi železniška vozila v vlaku tako, da nista zagotovljena učinkovito zaviranje in varna vožnja na določeni vlakovni poti ali če v vlak uvrsti vozilo, ki ne ustreza določbam zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov (62. člen);
9. vlaka med vožnjo po progi ne zasede s predpisanim številom izvršilnih železniških delavcev, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo in so strokovno usposobljeni, odvisno od vrste, dolžine vlaka, vrste vlečnega vozila ter opremljenosti proge in železniških vozil s signalnovarnostnimi in telekomunikacijski napravami (64. člen).
(2) Z globo od 600 do 1500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo od 3000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. ne vodi registra železniške infrastrukture ali registra tirnih vozil v skladu z 18. členom;
2. preiskovalnemu organu ne omogoči opravljanja njegovih nalog v skladu z 29. členom;
3. kot upravljavec ali prevoznik ne obvesti pristojnega inšpekcijskega organa o nesrečah in resnih nesrečah, v katerih so bile poškodovane osebe ali je nastala velika škoda, ter o nesrečah in resnih nesrečah, ki imajo znake kaznivega dejanja, v skladu s prvim odstavkom 35. člena;
4. ne obvesti preiskovalnega organa o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v skladu z drugim odstavkom 35. člena;
5. pred začetkom del na progi ne zavaruje delovišča na predpisani način in med trajanjem del ne stori, kar je potrebno za varen železniški promet in varnost delavcev, ali po končanih delih s proge ne odstrani ostankov materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene opreme in naprav, ki zagotavljajo varen železniški promet (39. člen);
6. v progovnem pasu opravlja dela ali gradi objekte, naprave ali napeljave v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 45. člena;
7. v varovalnem progovnem pasu brez predhodnega soglasja upravljavca gradi objekte ali postavlja napeljave in naprave ali sadi drevje (drugi odstavek 46. člena);
8. v varovalnem progovnem pasu opravlja dela v nasprotju s tretjim odstavkom 46. člena;
9. v varovalnem progovnem pasu brez soglasja gradi objekte ali postavlja naprave na oddaljenosti, ki je manjša od predpisane (četrti odstavek 46. člena);
10. kot upravljavec brez odlašanja ne obvesti inšpekcije, pristojne za železniški promet, o vseh posegih v progovni ali varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz 45. oziroma 46. člena;
11. opravi izredni prevoz čez nivojski prehod brez soglasja upravljavca (prvi odstavek 53. člena);
12. prostorov in mest za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu ne uredi tako, da zagotavljajo varnost potnikov in drugih oseb in cestnih vozil (drugi odstavek 54. člena);
13. pozimi železniškega prometa ne opravlja v skladu z določbami predpisa o ukrepih za zavarovanje železniškega prometa pozimi (drugi odstavek 66. člena);
14. vozila, s katerimi se opravlja prevoz presegajo nakladalni profil, mejne nakladalne mase, predpisane kode proge ter dovoljene osne in dolžinske obremenitve (prvi odstavek 68. člena);
15. opravi izredni prevoz brez dovoljenja upravljavca (68. člen);
16. na železniških vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, ne izvaja protipožarnih ukrepov (drugi odstavek 69. člena);
17. izvršilni železniški delavec upravlja vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene v eni izmeni več kot 10 ur ali če traja neprekinjena vožnja vlečnega vozila več kot 4 ure (84. člen);
18. dnevni počitek izvršilnega železniškega delavca ni v skladu z 86. členom;
19. ne organizira notranjega nadzora v skladu z 88. členom.
(2) Z globo od 500 do 1200 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo od 2000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. kot priglašeni organ najmanj enkrat letno javno ne objavi informacij, določenih v petem odstavku 20. člena;
2. varnostnemu organu pravočasno ne predloži letnega varnostnega poročila za prejšnje koledarsko leto (drugi odstavek 24. člen);
3. ne vodi evidence o vlakovnem osebju, sestavi, zaviranju in gibanju ter dogodkih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na vozni red vlaka ali varnost železniškega prometa (65. člen);
4. ogreva in osvetljuje vlak v nasprotju s predpisom iz drugega odstavka 66. člena;
5. na običajen način javno ne objavi voznega reda najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti ali se ne ravna po voznem redu (67. člen);
6. vlečnih vozil, razen parnih lokomotiv, ne opremi s predpisano opremo (71. člen);
7. potniškega vagona ne opremi s predpisano opremo (72. člen);
8. ne poskrbi za izredno preverjanje strokovne usposobljenosti v primerih, ki jih določa tretji odstavek 74. člena;
9. dovoli opravljanje del izvršilnemu železniškemu delavcu, ki ni uspešno opravil preverjanja strokovne usposobljenosti ali čigar strokovna usposobljenost ni preverjena (četrti odstavek 74. člena);
10. ne napoti izvršilnih železniških delavcev na redne zdravstvene preglede v predpisanih rokih (78. člen);
11. ne napoti na izredni zdravstveni pregled izvršilnega železniškega delavca, za katerega se utemeljeno sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen opravljati del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, po nesreči, v kateri je bil udeležen ali huje poškodovan, ter po več kot šest mesecev trajajoči odsotnosti (79. člen);
12. izvršilnemu železniškemu delavcu dovoli delati kljub temu, da ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, predpisanih za delo, na katerega je razporejen, ali dokler ne opravi zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten (80. člen);
13. dovoli opravljanje dela v železniškem prometu izvršilnemu železniškemu delavcu, ki duševno ali telesno ni zmožen opravljati svojega dela (četrti odstavek 81. člena);
14. ne organizira in ne preverja duševne in telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev (82. člen);
15. dovoli, da izmena izvršilnega železniškega delavca traja več kot 12 ur (prvi odstavek 83. člena);
16. ob nesreči, incidentu ali naravni nesreči podaljša izvršilnemu železniškemu delavcu izmeno za več kot dve uri, ali mu izmeno podaljša, čeprav se izvršilni železniški delavec ne čuti zmožnega za opravljanje dela (četrti odstavek 83. člena);
17. industrijski tir ali proga druge železnice nimata določenega poslovnega reda ali če k poslovnemu redu za industrijski tir, ki je priključen na javno železniško infrastrukturo, ni pridobil soglasja upravljavca (101. člen);
18. če se promet po industrijskem tiru ali progi druge železnice odvija v nasprotju s poslovnim redom (101. člen).
(2) Z globo od 400 do 1000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 200 do 500 eurov se kaznuje za prekršek izvršilni železniški delavec, če:
1. preiskovalnemu organu ne omogoči opravljanja njegovih nalog v skladu z 29. členom;
2. pred začetkom del na progi ne zavaruje delovišča na predpisani način in med trajanjem del ne stori, kar je potrebno za varen železniški promet in varnost delavcev, ali po končanih delih s proge ne odstrani ostankov materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene opreme in naprav, ki zagotavljajo varen železniški promet (39. člen);
3. se ne ravna po omejitvah, prepovedih, ukazih in opozorilih, izraženih s prometno signalizacijo (tretji odstavek 59. člena);
4. prometna mesta opremi z opremo in signali v nasprotju s 60. členom;
5. sestavi vlak in razporedi železniška vozila v vlaku tako, da nista zagotovljena učinkovito zaviranje in varna vožnja na določeni vlakovni poti ali če v vlak uvrsti vozilo, ki ne ustreza določbam zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov (62. člen);
6. vozi tirno vozilo ali vlak s hitrostjo, večjo od predpisane z voznim redom (63. člen);
7. pozimi železniškega prometa ne opravlja v skladu z določbami predpisa o ukrepih za zavarovanje železniškega prometa pozimi (drugi odstavek 66. člena);
8. ogreva in osvetljuje vlak v nasprotju s predpisom iz drugega odstavka 66. člena;
9. ne gre na zdravstveni pregled, na katerega ga je poslal delodajalec ali pristojni inšpektor (78. in 79. člen);
10. nastopi delo oziroma takoj ne preneha delati, če se čuti utrujenega ali bolnega ali zaradi katerihkoli drugih razlogov nezmožnega za opravljanje dela in o tem ne obvesti odgovorne osebe delodajalca (drugi odstavek 81. člena);
11. med opravljanjem dela uživa alkoholne pijače, mamila ali psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi ali če nastopi delo, pa ima v organizmu alkohol ali je pod vplivom mamil oziroma psihoaktivnih snovi (tretji odstavek 81. člena).

Z globo od 200 do 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. v varovalnem progovnem pasu brez predhodnega soglasja upravljavca gradi objekte ali postavlja napeljave in naprave ali sadi drevje (drugi odstavek 46. člena);
2. v varovalnem progovnem pasu opravlja dela v nasprotju s tretjim odstavkom 46. člena;
3. v varovalnem progovnem pasu brez soglasja upravljavca gradi objekte ali postavlja naprave na oddaljenosti, ki je manjša od predpisane (četrti odstavek 46. člena);
4. opravi izredni prevoz čez nivojski prehod brez soglasja upravljavca (53. člen);
5. ravna v nasprotju z notranjim redom v železniškem prometu (prvi odstavek 92. člena);
6. ravna v nasprotju s 93. členom;
7. pri gibanju na železniškem območju ne upošteva omejitev, prepovedi, ukazov in opozoril, ki so postavljeni na vidnih mestih ali jih dajejo izvršilni železniški delavci (tretji odstavek 94. člena);
8. ravna v nasprotju s 95. členom.

Postopki gradnje, nadgradnje in vzdrževalnih del v javno korist na javni železniški infrastrukturi, za katere je bila pred uveljavitvijo tega zakona že vložena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja ali vloga za pridobitev sklepa o ustreznosti načrtovanih vzdrževalnih del v javno korist, se dokončajo v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

(1) Do začetka uporabe TSI oziroma do realizacije izvedbenega načrta TSI za posamezni podsistem, ki ga sprejme minister, se morajo železniški podsistemi ter njihovi sestavni deli na glavnih železniških progah projektirati, graditi, rekonstruirati, obnavljati, vključevati v obratovanje, vzdrževati in obratovati v skladu s tem zakonom in podzakonskimi predpisi, ki na dan uveljavitve tega zakona veljajo v Republiki Sloveniji oziroma se uporabljajo za to področje ali bodo izdani na podlagi tega zakona. S temi predpisi se lahko za posamezne podsisteme in njihove sestavne dele določi obvezna uporaba evropskih specifikacij, standardov in tehničnih parametrov.
(2) Ko se za posamezen podsistem ali del podsistema začne uporabljati TSI, se za ta podsistem na glavnih progah uporablja TSI. V delu, ki ga TSI ne ureja oziroma za katerega se TSI ne uporablja, se uporabljajo določbe tega zakona in podzakonskih predpisov iz prejšnjega odstavka.
(3) Na regionalnih progah, industrijskih tirih in progah drugih železnic se za železniške podsisteme uporabljajo določbe tega zakona in podzakonskih predpisov iz prvega odstavka tega člena, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(4) Varnostni organ, organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, upravljavec in prevozniki, vsak za svoje področje dela, pripravijo vse potrebne ukrepe za izvajanje TSI v skladu s predpisom Evropske unije, ki uveljavlja TSI.

(1) Za elemente, naprave ali sestavne dele železniških podsistemov, ki so bili vgrajeni ali priključeni v železniško infrastrukturo pred uveljavitvijo tega zakona in imajo uporabno dovoljenje na podlagi gradbenega dovoljenja, se šteje, da so pridobili dovoljenje za vgradnjo ali priključitev na obstoječo železniško infrastrukturo.
(2) Za elemente, naprave ali sestavne dele železniških podsistemov, ki so bili vgrajeni ali priključeni na obstoječo železniško infrastrukturo pred uveljavitvijo tega zakona in obratujejo več kot eno leto brez bistvenih napak, se šteje, da so pridobili dovoljenje za vgradnjo ali priključitev na obstoječo železniško infrastrukturo, pod pogojem, da upravljavec v roku devetih mesecev od uveljavitve tega zakona poda izjavo, da s svojim delovanjem zagotavljajo varno odvijanje železniškega prometa.
(3) Določila prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi za elemente, naprave ali sisteme, ki se vgrajujejo v nedokončanih postopkih gradnje, rekonstrukcije in vzdrževalnih del v javno korist iz 110. člena tega zakona.
(4) Če v tem členu ni drugače določeno, se inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo.
(5) Inšpekcijski postopki, ki se vodijo, ker posamezni elementi, naprave ali sestavni deli železniških podsistemov, ki so bili vgrajeni ali priključeni na obstoječo železniško infrastrukturo pred uveljavitvijo tega zakona, niso imeli dovoljenja za vgradnjo ali priključitev na obstoječo železniško infrastrukturo in v katerih še ni bil izrečen inšpekcijski ukrep, se ustavijo, če upravljavec v teku inšpekcijskega postopka, vendar najkasneje v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona, poda izjavo iz drugega odstavka tega člena.
(6) Če so bili v inšpekcijskih postopkih iz prejšnjega odstavka izrečeni inšpekcijski ukrepi, se ti ne izvršijo, če upravljavec v teku inšpekcijskega postopka, vendar najkasneje v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona, poda izjavo iz drugega odstavka tega člena.

Šteje se da družba Slovenske železnice, d.o.o. izpolnjuje pogoje za izvajanje strokovnega usposabljanja in strokovnih izpitov za izvršilne železniške delavce.

(1) Ne glede na določbe 71. člena tega zakona lahko do konca leta 2010 na progah, opremljenih z napravami radijskih zvez, brez naprav radijskih zvez vozijo motorna vozila za posebne namene in vlečna vozila serije 311, 642, 643, 644, 661, 664, 713, 732 in 813.
(2) Vlečna vozila in motorna vozila za posebne namene, ki se že uporabljajo, morajo biti opremljena z opremo za klimatizacijo vozniških kabin najpozneje do leta 2010.

Obstoječe ceste, ki ne izpolnjujejo pogojev iz drugega odstavka 48. člena tega zakona, morajo imeti na teh mestih zaščitno varovalno ograjo v enem letu od uveljavitve tega zakona. Stroški naložbe bremenijo upravljavca ceste, ki je tudi odgovoren za pravočasno izvedbo ukrepa.

(1) Obstoječa nivojska križanja proge s cesto, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka 49. člena tega zakona, morajo biti izvedena kot izvennivojska v petih letih po začetku veljavnosti tega zakona.
(2) Obstoječa nivojska križanja proge s cesto, ki z dnem uveljavitve tega zakona izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 49. člena tega zakona, morajo biti izvedena kot izvennivojska v petih letih po začetku veljavnosti tega zakona.
(3) Obstoječa nivojska križanja proge s cesto, ki ne izpolnjujejo pogojev iz tretjega odstavka 49. člena tega zakona, morajo biti izvedena kot izvennivojska v sedmih letih po začetku veljavnosti tega zakona. Minister lahko odloči, da se gradnja izvennivojskega križanja opusti, če je prostorsko nesprejemljiva oziroma ekonomsko neupravičena.
(4) Dinamiko in prednostne naloge izvajanja del v zvezi z nadomeščanjem nivojskih križanj z izvennivojskimi skladno z določbami tega člena določi Nacionalni program razvoja in vzdrževanja železniške infrastrukture, ki ga na predlog vlade sprejme državni zbor.
(5) Stroški za izvedbo izvennivojskih križanj iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena bremenijo sredstva razvoja železniške in cestne infrastrukture v sorazmerju s potrebnim obsegom gradbenih posegov na eni ali drugi infrastrukturi.
(6) Postavljanje in vzdrževanje zaščitnih višinskih profilov iz sedmega odstavka 51. člena tega zakona upravljavci ceste prevzamejo s 1. januarjem 2009.
(7) Skladnost obstoječega načina zavarovanja s predpisom iz 51. člena tega zakona ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister. Komisijo sestavljajo predstavniki ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ministrstva, pristojnega za promet, upravljavca, upravljavca ceste in lokalne skupnosti. Pri ugotovljeni neskladnosti komisija predlaga rešitve, o katerih odloči minister z upravnim aktom.
(8) Število nivojskih prehodov se mora zmanjšati na najnujnejši obseg, in sicer tako, da se dve ali več cest usmeri na skupen nivojski ali izvennivojski prehod.
(9) Minister lahko zaradi ogrožene varnosti železniškega ali cestnega prometa na podlagi mnenja komisije iz sedmega odstavka tega člena z odredbo prepove uporabo obstoječega nivojskega prehoda, če je v oddaljenosti največ 1000 m ustrezen nivojski ali izvennivojski prehod.

Pogoji iz 54. člena tega zakona morajo biti izpolnjeni v petih letih od uveljavitve tega zakona.

(1) Do določitve priglašenega organa iz 19. člena tega zakona naloge priglašenega organa opravlja agencija.
(2) Priglašeni organ se mora določiti v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Podzakonski predpisi, določeni v tem zakonu, se izdajo najkasneje v dveh letih od njegove uveljavitve.

Do izdaje podzakonskih predpisov na podlagi tega zakona se še naprej uporabljajo naslednji predpisi, v kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
– Uredba o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 22/02),
– Signalni pravilnik (Službeni glasnik ZJŽ, št. 4/78, 6/79, 8/81, 4/85, 1/88 in 8/89),
– Signalni pravilnik (Uradni list RS, št. 32/02, 112/02, 123/03, 140/04, 87/05, 115/05 in 138/06),
– Prometni pravilnik (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8/81, 4-5/82, 6/83, 3/88 in 8/89),
– Pravilnik o enotni organizaciji in delu operativne službe na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/90),
– Prometno navodilo (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/80, 3/82, 6/83, 2/84, 4/88 in 8/88),
– Navodilo za premik (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/80, 6/83,3/87 in 4/88),
– Navodilo o prometu vlakov na posameznih progah brez vlakospremnega osebja samo s strojevodjem na vlečnem vozilu (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/76, 8/83, 5/86 in 3/90),
– Navodilo za opravljanje prometne službe na progah, opremljenih z avtomatskim progovnim blokom in napravami medpostajne odvisnosti (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/90),
– Navodilo o opravljanju prometne službe na progah, opremljenih s telekomando (Službeni glasnik ZJŽ, št. 1/87, 3/90),
– Navodilo o obrazcih prometne službe in načinu njihove uporabe (Službeni glasnik ZJŽ, št. 9/84 in 4/88),
– Navodilo za ugotavljanje kapacitet in organizacije tovornega prometa (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/91),
– Navodilo za prevoz izrednih pošiljk (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/76, 3/77, 5/77, 1/81 in 4/88),
– Pravilnik o tehničnih pogojih za rabo olj v napravah na vlečnih vozilih (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/83),
– Pravilnik o opremi železniških tirničnih vozil z aparati za gašenje požarov (Službeni glasnik ZJŽ, št. 4-5/82),
– Navodilo za ravnanje z napravami za merjenje hitrosti na vlečnih vozilih in drugih vozilih ter obdelavi trakov za registriranje (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/80 in 8/90),
– Pravilnik o zavorah na železniških vozilih (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/88),
– Navodilo za zaviranje vlakov (Službeni glasnik ZJŽ, št. 11/88 in 13/89),
– Navodilo za vgrajevanje naprav na tekoči plin za kuhanje v vozilih (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8/68),
– Navodilo za rabo signalov za električno vleko (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8-9/87 in 8/89),
– Začasni posebni pogoji za uvrstitev tovornih voz za prevoz osebnih avtomobilov za potrebe potnikov v potniške in brze vlake na progah JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/70),
– Pravilnik za toplotno obdelavo kretniških delov in tirnic za izolirne stike (Službeni glasnik ZJŽ, št. 4/86),
– Pravilnik o vzdrževanju spodnjega ustroja na progah JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/71),
– Pravilnik o tehničnih ukrepih za obtežbo železniških mostov in prepustov (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/77),
– Navodilo o vgrajevanju in vzdrževanju tirnic in kretnic v neprekinjeno zvarjenih trakovih (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/69),
– Navodilo za zavarovanje prometa pozimi (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6-7/86),
– Navodilo za varjenje železniških tirnic po termitnem postopku z zmanjšanim svitkom (Službeni glasnik ZJŽ, št. 10/86),
– Navodilo za izvajanje del v zemeljski osnovi obstoječih prog za večje hitrosti (Službeni glasnik ZJŽ z dne 12. 4. 1979),
– Navodilo o enotnih kriterijih za kontrolo stanja prog na mreži JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/88),
– Navodilo za dobavo, vgradnjo in vzdrževanje elastične pritrditve »Pandrol« na mreži JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8-9/87),
– Navodilo za dobavo, vgradnjo in vzdrževanje elastične sponke »SKL-2« na mreži JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8-9/87),
– Navodilo za proračun in vgrajevanje dolgih tirnih trakov na mostovih JŽ (Službeni glasnik ZJŽ 11/90),
– Navodilo o tehnološkem postopku za protikorozijsko zaščito tirnic, kretnic, mostov, dvigal in pejner nosilcev (Službeni glasnik ZJŽ, št. 11/87),
– Pravilnik o vzdrževanju signalnovarnostnih naprav (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/73,4-5/75, 8/78, 8/84 in 4/85),
– Splošni tehnični predpisi za relejne postajne signalnovarnostne naprave (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/58, 12/65, 5/67 in 8/72),
– Tehnični pogoji za dobavo in vgradnjo signalnovarnostne in telekomunikacijske opreme na magistralnih progah JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 13/66, 8/71 in 8/72),
– Tehnični pogoji za dobavo in montažo opreme za radiodispečerske zveze na območju JŽ ter posebni pogoji za radiodispečerske zveze na območju JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št, 6- 7/73),
– Odločba o tehničnih pogojih za progovna vozila, ki vozijo na progah, opremljenih z APB in TK (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/76),
– Navodilo za ravnanje z induktivno avtostop napravo I 60 (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/75 in 8/89),
– Navodilo za uporabo, vgradnjo, preizkušanje in vzdrževanje progovnih AS naprav na progah JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/75 in 7/78),
– Navodilo o prometu vlečnih vozil, ki niso opremljena z AS napravami, na progah, opremljenih s progovnim delom AS naprave (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/82 in 8/82),
– Pravilnik o strokovni izobrazbi delavcev, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8/79, 6/86 in 6/90),
– Pravilnik o posebnih zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati železniški delavci, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Uradni list SFRJ, št. 38/79),
– Pravilnik o opremi vlakov s priborom za prvo pomoč (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/79),
– Pravilnik o preverjanju delovne zmožnosti delavcev, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/79),
– Pravilnik o merilih za delo v izmenah za železniške delavce, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Uradni list SFRJ, št. 13/81, 31/81 in 2/82),
– Navodilo o priročnih lekarnah in o nudenju prve pomoči poškodovanim in obolelim železniškim delavcem kakor tudi železniškim potnikom (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/67),
– Navodilo o zbiranju in obdelavi medicinskih podatkov o obolenjih, poškodbah in smrtnosti delavcev, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/67),
– Navodilo za dokazovanje prisotnosti alkohola v organizmu delavcev med delovnim časom na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/67),
– Pravilnik o notranjem in mednarodnem telegrafskem, telefonskem in radijskem prometu na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/86, 2/87 in 9/90),
– Pravilnik o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje in gradnjo železniških predorov (Uradni list SFRJ, št. 55/73),
– Odločba o postopku pri projektiranju in gradnji električnih vodov na križiščih z železniškimi progami (Uradni list FLRJ, št. 52/50),
– Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87),
– Navodilo za izdelavo voznega reda (Službeni glasnik ZJŽ, št. 11/88 in 6/89),
– Navodilo o uvajanju vlakovnega prometa na dvotirnih progah med kapitalnim remontom enega tira (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8/82),
– Pravilnik o tehničnem pregledu in izročitvi v promet železniških vozil (Uradni list SFRJ, št. 26/69),
– Pravilnik o izdelavi voznega reda (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/88),
– Pravilnik za progovne čuvaje (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/67),
– Odredba o zahtevah, katerim morajo ustrezati postroji, objekti, naprave in oprema železniške proge ter železniška vozila, naprave in oprema, ki se vgrajujejo v ta vozila (Uradni list RS, št. 76/95),
– Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog (Uradni list RS, št. 14/03),
– Navodilo za pripravo in izdajo tehničnih specifikacij za proge in sestavne dele prog ter za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave (Uradni list RS, št. 53/05),
– Pravilnik o kemičnem uničevanju plevela in grmovja na progah (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8/90),
– Pravilnik o ukrepih varstva pred požarom v varovalnem progovnem in v progovnem pasu železniške proge (Uradni list RS, št. 37/02),
– Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje železniškega telekomunikacijskega omrežja (Uradni list RS, št. 30/03),
– Navodilo za vzdrževanje telegrafsko-telefonskih vodov in linij (Službeni glasnik ZJŽ, št. 20/55),
– Navodilo o vrstah in rabi telekomunikacijskih naprav in zvez (Službeni glasnik ZJŽ, št. 46/77),
– Tehnični pogoji za železniške avtomatske teleprinterske centre (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2-3/63),
– Pravilnik o projektiranju, gradnji in vzdrževanju stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3 kV (Uradni list RS, št. 56/03),
– Začasni tehnični pogoji za tipsko, časovno in periodično preizkušanje ozemljitvene palice za ozemljevanje stabilnih naprav električne vleke JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/77),
– Pravilnik o rabi stabilnih naprav električne vleke na progah (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/85),
– Pravilnik o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah (Uradni list RS, št. 11/02),
– Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč (Uradni list RS, št. 53/02),
– Pravilnik o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge (Uradni list RS, št. 79/02),
– Tehnični pogoji za zavarovanje prometa na cestnih prehodih v nivoju (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/74),
– Odredba o prepovedi uporabe cestno-železniških prehodov (Uradni list RS, št. 82/05),
– Pravilnik o vzdrževanju železniških vozil (Uradni list RS, št. 53/02 in 138/06),
– Pravilnik o preverjanju usposobljenosti delavnic za vzdrževanje železniških vozil (Uradni list RS, št. 82/06),
– Navodilo za vzdrževanje drsnih ležajev tirnih vozil (Službeni glasnik ZJŽ, št. 9/59),
– Navodilo za podaljšanje rokov periodičnih popravil salonskih, inšpekcijskih in drugih specialnih vozil (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/70),
– Navodilo za vzdrževanje naprav za gretje »Schaltbau« v potniških vozovih (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/68),
– Navodilo za eksploatacijo in vzdrževanje podstavnih vozičkov Y-25 in tipa Y-27, sprejetih na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/87),
– Navodilo za mazanje voz (Službeni glasnik ZJŽ, št. 1/55),
– Navodilo o rabi sovjetskih SŽD voz cistern na progah JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8/88 in 5/89),
– Navodilo za oplemenitev vode za dizelska vozila (Službeni glasnik ZJŽ, št. 10/73),
– Navodilo o zaviranju vlakov na JŽ, kateri imajo v svojem sestavu tovorne vozove SŽD (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/89 in 7/90),
– Pravilnik o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil (Uradni list RS, št. 6/03, 123/03, 142/04, 115/05 in 138/06),
– Navodilo o tehničnih normativih in podatkih za izdelavo in izpolnitev voznega reda (Službeni glasnik ZJŽ, št. 9/89 in 11/90),
– Pravilnik o vlečni in tehničnovagonski dejavnosti (Uradni list RS, št. 55/02),
– Navodilo za ogrevanje potniških voz (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/72),
– Navodilo za vzdrževanje električne razsvetljave potniških voz (Službeni glasnik ZJŽ, št. 4/55),
– Navodilo za opremljanje službenih mest na progi s signalnovarnostnimi napravami in postroji glede na maksimalno dovoljeno hitrost vožnje vlakov (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/78),
– Pravilnik o delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev (Uradni list RS, št. 25/02 in 48/02),
– Pravilnik o načinu opravljanja notranje kontrole in pooblastilih delavcev za opravljanje notranje kontrole na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/89),
– Navodilo za ravnanje ob izrednih dogodkih (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/85-prečiščeno besedilo, 1/89 in 15/89),
– Pravilnik o ravnanju ob izrednih dogodkih (Uradni list RS, št. 108/02, 123/03, 142/04, 115/05 in 138/06),
– Pravilnik o ugotavljanju skladnosti in o izdajanju dovoljenj za vgradnjo elementov, naprav in sistemov v železniško infrastrukturo (Uradni list RS, št. 82/06),
– Pravilnik o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 82/06),
– Pravilnik o notranjem redu na železnici (Uradni list RS, št. 98/01),
– Pravilnik o standardizaciji na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 14/89),
– Pravilnik o mikrofilmanju na jugoslovanskih železnicah (Službeni glasnik ZJŽ, št. 10/88),
– Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, delovnih pogojih in odgovornosti kontrolno-prevzemnih organov JŽ pri novogradnji in vzdrževanju voznih sredstev (Službeni glasnik ZJŽ, št. 9/78 in 8/89),
– Navodilo za rabo voz in nakladalnih pripomočkov (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/90),
– Navodilo za meritve in preizkušanje voznega omrežja z merilnim vagonom za preizkušanje voznega omrežja (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/89),
– Navodilo o hrambi tehnične dokumentacije na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/88),
– Pravilnik o izolirnih stikih zgornjega ustroja železniških prog (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/84 in 3/85),
– Navodilo za rabo, vgraditev, preizkus in vzdrževanje lokomotivskega dela AS naprave I 60 (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/75).

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00, 110/02 – ZGO-1, 45/04 in 102/04 – uradno prečiščeno besedilo).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.