Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. junija 2007.

V Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja (Uradni list RS, št. 50/04) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»(1) S tem zakonom se določajo skupni temelji in izhodišča za zagotavljanje enakega obravnavanja vsakogar pri uveljavljanju njegovih ali njenih pravic in obveznosti ter pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.«.

Za 1. členom se doda nov 1.a člen, ki se glasi:

V okviru vsebine in namena tega zakona, ki je določen v prejšnjem členu, se s tem zakonom v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropskih skupnosti:
– Direktiva Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L št. 39 z dne 14. februarja 1976, str. 40),
– Direktiva Sveta 86/378/EGS z dne 24. julija 1986 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v poklicnih sistemih socialne varnosti (UL L št. 225 z dne 12. avgusta 1986, str. 40),
– Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L št. 180 z dne 19. julija 2000, str. 22),
– Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L št. 303 z dne 2. decembra 2000, str. 23),
– Direktiva 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L št. 269 z dne 5. oktobra 2002, str. 15),
– Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L št. 373 z dne 21. decembra 2004, str. 37),
– Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (UL L št. 204 z dne 26. julija 2006, str. 23).«.

2. člen se spremeni tako, da se glasi:

Enako obravnavanje je zagotovljeno ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino, zlasti v zvezi:
– s pogoji za dostop do zaposlitve, samozaposlitve in poklica, vključno z izbirnimi merili in pogoji zaposlovanja ne glede na vrsto dejavnosti in na vseh ravneh poklicne hierarhije, vključno z napredovanjem,
– z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije in svetovanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso,
– z zaposlitvenimi pogoji in pogoji dela, vključno s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in plačami,
– s članstvom in vključevanjem v organizacijo delavcev ali delodajalcev ali vsako organizacijo, katere člani ali članice opravljajo določen poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije,
– s socialno zaščito, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom,
– s socialnimi ugodnostmi,
– z izobraževanjem,
– z dostopom do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi.«.

Za 2. členom se doda nov 2.a člen, ki se glasi:

(1) Določbe tega zakona ne izključujejo različnega obravnavanja na podlagi določene osebne okoliščine, če takšno različno obravnavanje upravičuje zakonit cilj in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.
(2) Različno obravnavanje na področjih iz prve do četrte alineje 2. člena tega zakona zaradi spola, narodnosti, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti je prepovedano ne glede na prejšnji odstavek, razen v naslednjih primerih:
– če zaradi narave posameznih poklicnih dejavnosti ali konteksta njihovega opravljanja taka značilnost predstavlja bistveno in odločilno poklicno zahtevo pod pogojem, da je cilj zakonit in zahteva ustrezna in potrebna,
– zaradi vere ali prepričanja posameznika ali posameznice pri poklicnem delu v cerkvah in drugih verskih skupnostih ali v drugih javnih ali zasebnih organizacijah, katerih etika temelji na veri ali prepričanju, če zaradi narave tega dela ali zaradi konteksta, v katerem se izvaja, vera ali prepričanje predstavlja zakonito in upravičeno poklicno zahtevo glede na etiko organizacije,
– zaradi starosti, če je to objektivno in razumno utemeljeno z zakonitim ciljem, vključno z zakonitimi cilji politike zaposlovanja, trga dela in poklicnega usposabljanja, in če so sredstva za dosego tega cilja ustrezna in potrebna,
– če tako v skladu s pravnim redom Evropske unije določa poseben zakon.
(3) Različno obravnavanje na področjih iz pete do osme alineje 2. člena tega zakona zaradi spola, narodnosti, rase ali etničnega porekla je prepovedano ne glede na prvi odstavek tega člena, razen v naslednji primerih:
– v zvezi z ugodnejšim varstvom žensk v zvezi z nosečnostjo in materinstvom,
– v zvezi z zagotavljanjem blaga ali storitev izključno ali predvsem predstavnikom ali predstavnicam enega spola, če takšno različno obravnavanje upravičuje zakonit cilj in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna,
– v zvezi z zavarovanji in z njimi povezanimi finančnimi storitvami, ki jih v skladu z Direktivo Sveta 2004/113/ES določa zakon, ki ureja zavarovalništvo,
– če tako v skladu s pravnim redom Evropske unije določa poseben zakon.«.

V naslovu 3. člena se beseda »viktimizacije« nadomesti z besedama »povračilnih ukrepov«.
V prvem odstavku 3. člena se besedilo »1. člena« nadomesti z besedilom »2. člena«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Diskriminirane osebe in osebe, ki pomagajo žrtvi diskriminacije, ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi diskriminacije (prepoved povračilnih ukrepov).«.

V prvem odstavku 4. člena se besedilo »1. člena« nadomesti z besedilom »2. člena«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Posredna diskriminacija zaradi osebne okoliščine obstaja, kadar je oseba z določeno osebno okoliščino bila, je, ali bi bila zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah in pogojih v manj ugodnem položaju kot druge osebe, razen če te določbe, merila ali ravnanja objektivno upravičuje zakoniti cilj in če so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.«.

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Posebni ukrepi so začasni ukrepi, ki imajo za cilj zagotoviti dejansko enakost oseb, ki so v manj ugodnem položaju zlasti zaradi svojega spola, narodnosti, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti. Posebni ukrepi se lahko sprejmejo z namenom preprečevanja ali odpravljanja posledic takšnega položaja oziroma predstavljajo nadomestilo za manj ugoden položaj.
(2) Posebni ukrepi so zlasti:
– pozitivni ukrepi, ki ob enakem izpolnjevanju predpisanih meril in pogojev dajejo prednost osebam z določeno osebno okoliščino in se uporabijo v primerih, ko obstaja očitno nesorazmerje v zastopanosti oseb z določeno osebno okoliščino,
– spodbujevalni ukrepi, ki dajejo posebne ugodnosti ali uvajajo posebne spodbude za osebe v manj ugodnem položaju.«.

Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za spremljanje in ocenjevanje položaja posameznih družbenih skupin z vidika uresničevanja načela enakega obravnavanja Vlada kot svoje strokovno in posvetovalno telo ustanovi Svet za uresničevanje načela enakega obravnavanja (v nadaljnjem besedilu: Svet).«
Drugi in tretji odstavek se črtata.
Dosedanji četrti odstavek postane drugi odstavek.

Za 10. členom se doda nov 10.a člen, ki se glasi:

(1) Organi oblasti, delodajalci, vzgojno-izobraževalne institucije, politične stranke, organizacije civilne družbe in drugi subjekti lahko sprejemajo posebne ukrepe iz 6. člena tega zakona glede na naravo dela in področje delovanja.
(2) V aktih, v katerih subjekti iz prejšnjega odstavka sprejmejo posebne ukrepe, opredelijo njihov namen in razlog za sprejem.«.

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Primere domnevnih kršitev prepovedi diskriminacije v skladu s tem zakonom obravnava zagovornik oziroma zagovornica načela enakosti (v nadaljnjem besedilu: zagovornik oziroma zagovornica), ki deluje pri Uradu.
(2) Namen obravnave primerov domnevnih kršitev prepovedi diskriminacije je predvsem v odkrivanju in opozarjanju obstoja diskriminacije. Zagovornik oziroma zagovornica v ta namen daje splošne informacije in pojasnila v zvezi z diskriminacijo, pri obravnavi primera opozarja na ugotovljene nepravilnosti ter priporoča, kako te odpraviti, v drugih postopkih za uveljavljanje pravic v zvezi z varstvom pred diskriminacijo pa diskriminiranim osebam nudi pomoč.
(3) Če število primerov, njihova zahtevnost ali posebnosti glede na določeno osebno okoliščino to zahteva, lahko deluje za posamezno osebno okoliščino poseben zagovornik oziroma zagovornica.«.

Za 11. členom se dodajo novi 11.a, 11.b in 11.c člen, ki se glasijo:

(1) Zagovornik oziroma zagovornica je posebno uradniško delovno mesto, za katero veljajo določbe zakona in drugih predpisov, ki urejajo sistem javnih uslužbencev v državnih organih ter sistem plač v javnem sektorju, razen tistih vprašanj, ki so s tem zakonom urejena drugače.
(2) Zagovornika oziroma zagovornico na podlagi izvedenega javnega natečaja na predlog predstojnika oziroma predstojnice Urada imenuje Vlada za obdobje petih let.
(3) Postopek javnega natečaja za zagovornika oziroma zagovornico mora biti zaključen najkasneje tri mesece pred potekom obdobja imenovanja iz prejšnjega odstavka. V istem roku lahko Vlada uradnika oziroma uradnico ponovno imenuje za zagovornika oziroma zagovornico brez javnega natečaja.
(4) Za zagovornika oziroma zagovornico je lahko imenovan, kdor ima najmanj univerzitetno izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri ali izobrazbo iste smeri, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju uresničevanja načela enakega obravnavanja ali človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
(5) V primeru začasne odsotnosti zagovornika oziroma zagovornice daljše od treh mesecev, Vlada pooblasti drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, za opravljanje nalog zagovornika oziroma zagovornice po tem zakonu.

(1) Zagovornik oziroma zagovornica opravlja strokovne in organizacijske naloge pri obravnavi primerov domnevnih kršitev prepovedi diskriminacije na podlagi tega zakona samostojno, nepristransko in neodvisno od navodil predstojnika oziroma predstojnice Urada ali Vlade.
(2) Predstojnik oziroma predstojnica Urada izvršuje v razmerju do zagovornika oziroma zagovornice pravice in dolžnosti delodajalca glede ostalih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, ki v tem zakonu niso drugače urejene, v skladu z določbami zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev ter izvršilnih predpisov, izdanih na njegovi podlagi.

(1) Pred potekom obdobja iz drugega odstavka 11.a člena tega zakona Vlada na predlog predstojnika oziroma predstojnice Urada razreši zagovornika oziroma zagovornico v naslednjih primerih:
– če to sam ali sama zahteva,
– v primeru prenehanja delovnega razmerja v skladu s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani zagovornika oziroma zagovornice,
– če ne opravlja svojih nalog v skladu s tem zakonom.
(2) V primeru iz tretje alineje prejšnjega odstavka se zagovornika oziroma zagovornico razreši, če svojega dela ne opravlja v razumnih rokih oziroma dela ne opravlja strokovno.
(3) Zagovornik oziroma zagovornica preneha z delom tudi v primeru, ko se izteče petletno obdobje imenovanja, če ni ponovno imenovan ali imenovana v skladu s tretjim odstavkom 11.a člena tega zakona.«.

Prvi odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Obravnava primera domnevne kršitve prepovedi diskriminacije (v nadaljnjem besedilu: obravnava) se začne na pisno ali ustno pobudo, podano na zapisnik. Pobuda je lahko tudi anonimna, vendar mora vsebovati dovolj podatkov za obravnavo primera.«.

Drugi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zagovornik oziroma zagovornica z namenom obravnave v zadevah iz svoje pristojnosti zbira in obdeluje osebne podatke o pobudnikih oziroma pobudnicah in domnevnih kršiteljih oziroma kršiteljicah oziroma podatke, ki mu oziroma ji jih sporočijo druge osebe za potrebe obravnave primerov.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Glede obdelave in varstva osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka veljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.«.

Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Obravnava praviloma poteka pisno, pri čemer lahko zagovornik oziroma zagovornica zahteva od vpletenih, da mu oziroma ji v določenem roku dajo ustrezna pojasnila in dodatne informacije, potrebne za izdajo mnenja. Udeleženci ali udeleženke postopka so zagovorniku oziroma zagovornici dolžni odgovoriti v postavljenem roku ali pa sporočiti razloge, zaradi katerih to ni mogoče.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če zagovornik oziroma zagovornica oceni, da bo to pripomoglo k razjasnitvi primera, lahko vse vpletene povabi tudi na razgovor.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

Če je diskriminirana oseba ali oseba, ki pomaga žrtvi diskriminacije, zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi diskriminacije, izpostavljena neugodnim posledicam, zagovornik oziroma zagovornica že med obravnavo pisno pozove pravno osebo ali drug subjekt, pri katerem je do domnevne kršitve prepovedi diskriminacije prišlo, da z ustreznimi ukrepi zavaruje diskriminirano osebo ali osebo, ki pomaga žrtvi diskriminacije, pred povračilnimi ukrepi oziroma odpravi nastale posledice le-teh.«.

V naslovu 18. člena se za besedo »mnenje« dodata besedi »in pomoč«.
V 18. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Vsakdo se lahko na zagovornika oziroma zagovornico obrne tudi s prošnjo za splošne informacije, nasvet, priporočilo ali drugo pomoč v zvezi z diskriminacijo oziroma pri uveljavljanju pravic v zvezi z varstvom pred diskriminacijo v drugih postopkih.«.

Za 19. členom se doda nov 19.a člen, ki se glasi:

Določbe tega zakona, ki urejajo postopek obravnave primerov domnevnih kršitev prepovedi diskriminacije, se z dnem uveljavitve tega zakona smiselno uporabljajo tudi za obravnavo primerov domnevnega neenakega obravnavanja zaradi spola po Zakonu o enakih možnostih žensk in moških (Uradni list RS, št. 59/02).«.

V 20. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»(1) Zagovornik oziroma zagovornica lahko primer odstopi pristojni inšpekciji, če domnevni kršitelj oziroma kršiteljica ravna v nasprotju s prvim odstavkom 15. člena tega zakona.«.
Dosedanji prvi in drugi odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.

V prvem odstavku 21. člena se pred besedo »mnenje« doda besedilo »odstopljene primere ali«.
V tretjem odstavku se za besedama »diskriminirana oseba« v različnih sklonih doda besedilo »ali oseba, ki pomaga žrtvi diskriminacije« v ustreznem sklonu, beseda »viktimizacija« v različnih sklonih pa se nadomesti z besedama »povračilni ukrepi« v ustreznem sklonu.

V drugem odstavku 24. člena se besedilo »od 50.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 250 do 1.200 eurov«.
V tretjem odstavku se besedilo »od 500.000 do 10,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 2.500 do 40.000 eurov«.
V četrtem odstavku se besedilo »od 50.000 do 500.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 250 do 2.500 eurov«.

(1) Vlada imenuje zagovornika oziroma zagovornico v skladu s tem zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do imenovanja zagovornika oziroma zagovornice iz prejšnjega odstavka opravlja naloge zagovornika oziroma zagovornice po tem zakonu dosedanja zagovornica v skladu z določbami tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 8., 9. in 19. člena Zakona o enakih možnostih žensk in moških (Uradni list RS, št. 59/02).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.