Na podlagi petega odstavka 4. člena in četrtega odstavka 6. člena Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (Uradni list RS, št. 15/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za zdravje

Ta pravilnik določa pogoje za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, oceno zmanjšanja življenjskih funkcij in merila za določanje višine odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu.

(1) Pogoji za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu so obvezni in dopolnilni. Obvezno mora biti za vse bolezni dokazana vzročna zveza med izpostavljenostjo azbestu in boleznijo, delovna anamneza, ocena tveganja in dokaz onesnaženja s strani znanega onesnaževalca in diferencialno diagnostično izključeni drugi vzroki bolezni.
(2) Za ugotavljanje mezotelioma iz tretjega odstavka 2. člena Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (Uradni list RS, št. 15/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: zakon) mora biti obvezno dokazana vzročna zveza med izpostavljenostjo azbestu na ozemlju Republike Slovenije in nastankom bolezni.
(3) Pogoji za določitev posameznih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu so naslednji:
1. Azbestoza
1.1 Radiološke spremembe na rtg posnetku prsnih organov, ki je posnet in odčitan po priporočilih Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD) iz leta 2003, najmanj kategorija 1.
1.2 Dokaz pljučne intersticijske fibroze s CT z visoko ločljivostjo.
1.3 Patohistološki izvid, značilen za pljučno fibrozo.
1.4 Restriktivne in/ali obstruktivne motnje ventilacije.
1.5 Znižana difuzijska kapaciteta za CO.
1.6 Klinična slika v razvitejši fazi bolezni: dispneja, kašelj, betičasti prsti, znaki popuščanja desnega srca.
1.7 Najnižja intenziteta izpostavljenosti azbestu: praviloma prekoračena mejna vrednost za azbest 0,1 vl/cm3.
1.8 Najkrajše trajanje izpostavljenosti azbestu: več mesecev do več let in/ali večkratne kratkotrajne izpostavljenosti visokim intenzitetam azbestnih vlaken.
1.9 Indukcijska doba: več let.
Za postavitev diagnoze azbestoze mora biti poleg obveznih pogojev izpolnjen tudi eden od pogojev v točkah 1.1, 1.2 ali 1.3.
2. Bolezen plevre
2.1 Radiološke spremembe: jasno vidni obojestranski ali izjemoma enostranski plevralni plaki in/ali jasno vidna difuzna zadebelitev plevre, obojestransko ali izjemoma enostransko, brez ali s kalcinacijami, brez ali s prizadetostjo perikarda in/ali jasno vidne zarastline obeh listov plevre enostransko ali obojestransko in/ali viden plevralni izliv eno ali obojestransko, na rtg posnetku, ki je posnet in odčitan po priporočilih MOD iz leta 2003.
2.2 Spremembe iz prejšnje točke vidne na CT prsnih organov visoke ločljivosti.
2.3 Upad pljučne funkcije pri obsežnejši prizadetosti plevre.
2.4 Pri benignem plevralnem izlivu so klinično lahko bolečine v prsnem košu in oteženo dihanje.
2.5 Najnižja intenziteta izpostavljenosti azbestu: praviloma prekoračena mejna vrednost za azbest 0,1 vl/cm3.
2.6 Najkrajše trajanje izpostavljenosti azbestu: več mesecev do več let in/ali večkratne kratkotrajne izpostavljenosti visokim intenzitetam azbestnih vlaken.
2.7 Indukcijska doba: več kot 10 let.
Za postavitev diagnoze bolezni plevre mora biti poleg obveznih pogojev izpolnjen tudi eden od pogojev v točkah 2.1 ali 2.2
3. Pljučni rak
3.1 Patohistološki izvid, ki potrjuje pljučni rak.
3.2 Klinična slika, diagnostika, zdravljenje in prognoza se ne razlikujejo od pljučnega raka, ki ni povezan z izpostavljenostjo azbestu.
3.3 Lahko je okvarjena pljučna funkcija.
3.4 Najkrajše trajanje izpostavljenosti: več let in/ali večkratne kratkotrajne izpostavljenosti visokim intenzitetam azbestnih vlaken.
3.5 Indukcijska doba: več kot 10 let.
Za postavitev diagnoze pljučnega raka mora biti poleg obveznih pogojev izpolnjen tudi pogoj iz točke 3.1.
4. Maligni mezoteliom plevre in/ali peritoneja
4.1 Patohistološki izvid, ki potrjuje maligni mezoteliom.
4.2 Klinična slika, diagnostika, zdravljenje in prognoza se ne razlikujejo od malignega mezotelioma, ki ni vzročno povezan z izpostavljenostjo azbestu.
4.3 Lahko okvarjena pljučna funkcija.
4.4 Najkrajše trajanje izpostavljenosti: več let in/ali večkratne kratkotrajne izpostavljenosti visokim intenzitetam azbestnih vlaken.
4.5 Indukcijska doba: več kot 15 let.
Za postavitev diagnoze maligni mezoteliom plevre in/ali peritoneja mora biti poleg obveznih pogojev izpolnjen tudi pogoj iz točke 4.1.
5. Rak druge lokalizacije
5.1 Patohistološki izvid, ki potrjuje maligno obolenje.
5.2 Klinična slika, diagnostika, zdravljenje in prognoza, se ne razlikujejo od maligne bolezni neazbestne etiologije.
5.3 Praviloma je okvarjena funkcija prizadetega organa.
5.4 Najkrajše trajanje izpostavljenosti: več let in/ali večkratne kratkotrajne izpostavljenosti visokim intenzitetam azbestnih vlaken.
5.5 Indukcijska doba: več let.
Za postavitev diagnoze rak druge lokalizacije mora biti poleg obveznih pogojev izpolnjen tudi pogoj iz točke 5.1.

Ocena zmanjšanja življenjskih funkcij pri boleznih iz prejšnjega člena temelji na stopnji funkcijske okvare prizadetega organa oziroma organskega sistema, in sicer:
1. Ni zmanjšanja življenjskih funkcij (normalna pljučna funkcija in/ali funkcija drugih prizadetih organov in sistemov).
2. Zmanjšanje življenjskih funkcij lažje stopnje (lažja okvara pljučne funkcije in/ali lažje funkcijske okvare drugih prizadetih organov in sistemov).
3. Zmanjšanje življenjskih funkcij srednje stopnje (srednja okvara pljučne funkcije in/ali srednja funkcijska okvara drugih prizadetih organov in sistemov).
4. Zmanjšanje življenjskih funkcij težje stopnje (težja okvara pljučne funkcije in/ali težja funkcijska okvara drugih prizadetih organov in sistemov).

Diagnostični postopek pri postavitvi suma bolezni iz 4. člena zakona vodi pooblaščeni zdravnik specialist medicine dela, ki zbere vso potrebno dokumentacijo za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in jo posreduje interdisciplinarni skupini iz 9. člena zakona.

Interdisciplinarna skupina iz 9. člena zakona opravi določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in oceno zmanjšanja življenjskih funkcij na podlagi zbrane zdravstvene in ostale dokumentacije, po potrebi pa lahko zahteva tudi dodatne diagnostične postopke ali dopolnitev ostale dokumentacije.

Znesek odškodnine zaradi posamezne vrste bolezni se določi po naslednji shemi:

Zneski se usklajujejo enkrat letno v mesecu januarju z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.

Interdisciplinarna skupina iz 9. člena zakona ima sedež na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani.

Register oseb zbolelih zaradi izpostavljenosti azbestu vodi Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/97).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.