Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 126/03) in 6. točke 11. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 8. seji dne 27. 6. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednje enota dediščine:
– Kranj – Železniška postaja, EDŠ 26567.
Spomenik ima zaradi kulturnih, zgodovinskih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih lastnosti poseben pomen za Mestno občino Kranj, zato ga razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena so:
Stavba železniške postaje v Kranju je sestavni del avstro-ogrske železniške infrastrukture iz druge polovice devetnajstega stoletja, in sicer tako imenovane Rudolfove železnice in je v takratnem obdobju predstavljala železniško povezavo industrijskih in rudarskih avstrijskih središč s tržaškim pristaniščem. Železniška postaja je pomembnem spomenik industrijskega razvoja mesta, saj se je z izgradnjo železnice Kranj iz sejmarskega, mlinarskega in tekstilnega središča spremenil v eno najbolj razvitih industrijskih mest tedanje Kranjske. V celotnem obdobju obstoja je kljub številnim prezidavam ohranila zadostno mero pričevalnosti in kakovostnih arhitekturnih elementov iz časa nastanka in bi ob primerni obnovi lahko pomenila kakovosten likovni poudarek v podobi mesta.

Spomenik obsega zemljišča naslednjih parcelnih številk: 1236, 1248/1 – del, 1237 in 1239, vse k.o. Kranj.
Spomenik je prikazan na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000, karta Kranj 28.
Lastništvo na nepremičninah, na katerih se nahaja spomenik:
– parc. št. 1236: Železniško gospodarstvo Ljubljana, Moše Pijadejeva 39, 1000 Ljubljana – družbena lastnina,
– parc. št. 1248/1 – del: Železniško gospodarstvo Ljubljana, Moše Pijadejeva 39, 1000 Ljubljana – družbena lastnina,
– parc. št. 1237: Javno dobro – javna železniška infrastruktura,
– parc. št. 1239: Javno dobro – javna železniška infrastruktura.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot in varovanje vedut na spomenik,
– prepoved posegov v odprti prostor in njegove tlorisne značilnosti z razporeditvijo stavb in neposredne okolice, razen vzdrževalnih in/ali revitalizacijskih del,
– prepoved posegov v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.

Za vsak poseg v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene in opremo, vključno z vzdrževalnimi in/ali revitalizacijskimi deli, je potrebno predhodno pridobiti pogoje in kulturno – varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Lastnik oziroma uporabnik spomenika je dolžan z njim ravnati kot dober gospodar, ga vzdrževati in ohranjati njihovo substanco, podobo in lego v okolici, varovati spomenik pred nevarnostjo delovanja naravnih sil in neustreznim človekovim ravnanjem.

Pristojni občinski organ predlaga zaznambo spomenika iz 3. člena tega odloka kot kulturnega spomenika lokalnega pomena v zemljiško knjigo in v 30. dneh po začetku veljavnosti tega odloka izda odločbo, s katero upravljavca spomenika seznani z režimi varstva, s posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami, ki veljajo za kulturni spomenik.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.