Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; ZPNačrt) in 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99 in 65/02) je županja dne 14. 6. 2007 sprejela

Na lokaciji obstoječega odlagališča Pragersko bo urejen sodoben center za ravnanje z odpadki prvega reda za priključenih 100.000 prebivalcev (CERO Pragersko) in opremljen s potrebnimi tehnološkimi objekti in infrastrukturo za ravnanje z odpadki. Predvidena je tudi ureditev odlagališča za odlaganje preostanka odpadkov. V sklopu CERO Pragersko bo zgrajena centralna čistilna naprava in kanalizacijski sistem za naselja Leskovec, Črešnjevec, Pragersko, Zg. Polskava, Sp. Polskava in Gaj.
Obstoječe odlagališče nenevarnih odpadkov na Pragerskem se nahaja v opuščenih glinokopih 1 km južno od naselja Pragersko. Severno od odlagališča je več manjših jezerc, ki so prav tako nastala v opuščenih glinokopih opekarne Pragersko. Dovoz do odlagališča je s ceste od Pragerskega proti Staremu logu in Leskovcu.
Center za ravnanje z odpadki CERO Pragersko je zamišljen kot sodoben center, opremljen s potrebnimi tehnološkimi objekti in infrastrukturo za ravnanje z odpadki. Lokacija obstaja in ustreza zahtevam za varstvo okolja. Trenutno je lokacija opremljena za osnovno gospodarjenje z odpadnimi snovmi za cca 34.000 vključenih prebivalcev.
Lokacija nudi vse možnosti za dograditev potrebnih tehnoloških objektov in infrastrukture za gospodarjenje z odpadki po najnovejši zakonodaji.
Že pred letom 1991 so bile v prostorskih aktih kot območje za odlaganje odpadkov opredeljene parcele s parcelnimi številkami 620, 605/4, 605/3, 606/1, 607/1, 609/1, 609/3, 610/1, 610/5, 610/4, 610/2, 611/1, 611/2 in del parc. Št. 621 vse k.o. Gaj. Parcele so bile z odločbo o komasaciji leta 2004 združene v novo parcelno št. 994 k.o. Gaj. Celotna parcela št. 994 k.o. Gaj, površine 12 ha, je v lasti Občine Slovenska Bistrica.
Postavitev objektov za obdelavo odpadkov in spremljajočih objektov (sortirnica, kompostarna, demontaža in drobljenje kosovnih odpadkov, skladiščne površine, pralnica) je predvidena na parceli 994.
Odlagališče za odlaganje preostanka odpadkov bo urejeno na površini 10 ha, na parcelah 994, 741/1, 742, 743 in 997. Parcela 741/1 je v prostorskih aktih opredeljena kot območje nadzemnega pridobivalnega prostora, parceli 742, 743 sta v naravi pot in opredeljeni kot delno gradbeni parceli in delno območji nadzemnega pridobivalnega prostora, parcela 997 pa je območje za odlaganje odpadkov. Odlagališče se bo gradilo in zapolnjevalo po fazah (2., 3., 4. in 5. faza).
Na parceli 741/1 je predvidena tudi ureditev površin za predelavo gradbenih odpadkov. Načrt ravnanja z gradbenimi odpadki ni predmet tega projekta.
Na risbi št. 1 je prikazana ureditvena situacija, opredeljeni so vsi najpomembnejši objekti z oznakami in podatki. Opredeljena je tudi situacija z zapolnjenim celotnim odlagališčem s skupno kapaciteto predvidene 2., 3., 4. in 5. faze 900.000 m3 odlagalnega prostora.
Kapaciteta kompostarne bo 6.000 t/leto vhodnih surovin oziroma ločeno zbranih kompostibilnih frakcij. Na lokaciji je možna še nadaljnja razširitev kapacitet za 3.000 t/leto, ki je lahko namenjena za kompostiranje ali za stabilizacijo oziroma mehansko-biološko obdelavo ostankov odpadkov (podzrno <60 mm iz sortirnice), bogatih z vsebnostjo organskega ogljika. V odvisnosti od situacije, bo možno predelati 3.000 t/leto ločeno zbranih frakcij v kompost in kar 6.000 t/leto ostankov pred končnim odlaganjem.
Večnamenska sortirnica, kapacitete 5 t/h, lahko obratuje po potrebi v dveh izmenah ali v podaljšanem delovnem času. Na sortirnici bo možno sortirati tako odpadke iz gospodinjstev, kakor tudi iz gospodarstva, še posebej kosovne odpadke. Vse izločene surovine bodo balirane in začasno skladiščene pod nadstrešnico. Na sortirnici bo možno sortirati mešano embalažo ali papir in karton na posamezne frakcije, z ozirom na potrebe tržišča. Že omenjeno izločanje podzrna <60 mm za stabilizacijo oziroma mehansko-biološko obdelavo bo potekalo v posebnem sejalnem bobnu. Sortirnica bo omogočala tudi izločanje lahke frakcije za gorivo, Fe kovine in del še preostalih surovin po ločenem zbiranju.
Na geodetskem posnetku so opredeljeni obstoječi objekti in infrastruktura, ki bodo vključeni v sklop CERO Pragersko in sicer:
– zbirni center za ločeno zbrane frakcije z zabojniki in kontejnerji pod nadstrešnico;
– elektronska tehtnica 30 t za tehtanje in evidentiranje, s pripadajočo tehtalno hišico;
– vhod, zavarovan z vstopnimi rampami;
– upravna zgradba z delavnico in garažo ter sanitarnimi prostori; tloris 10 x 25 m;
– objekt s tlorisom 10 x 25 m za demontažo ter začasno skladiščenje kosovnih odpadkov;
– kontejner 6 x 2,5 m z opremo za zbiranje in skladiščenje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev;
– asfaltirane površine za sortiranje, demontažo in stiskanje bele tehnike in ostalih kosovnih odpadkov, ~4.000 m2; te površine bodo zadržale svojo funkcijo;
– asfaltirane površine (~2.500 m2) okoli obeh stavb, vhoda, tehtnice in zbirnega centra;
– vodovod in elektrika (3 x 35 A) do naštetih objektov, površinska kanalizacija in odvodnjevanje;
– urejena 1. etapa 1. faze odlagališča za odlaganje odpadkov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem;
– mreža plinjakov na zaključenih površinah odlagališča, količine plina so zanemarljive (razlog je ekstenzivno in plitvo odlaganje odpadkov).
 
STRATEGIJA GOSPODARJENJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V CERO PRAGERSKO
Sodobni center za ravnanje z odpadki mora upoštevati predvsem veljavno zakonodajo EU in trende razvoja v zvezi z ravnanjem z odpadki, pri čemer je potrebno upoštevati velikost vključenega območja, ki je običajno podana s številom prebivalstva. V primeru CERO Pragersko se pričakuje vključenost prebivalstva še z drugih sosednjih območij.
Upoštevane morajo biti zahteve po čim večji snovni reciklaži odpadkov ter izločanju kompostibilnih frakcij oziroma zmanjšanju potencialne reaktivnosti ostankov za odlaganje na odlagališču. Z ločenim zbiranjem se lahko zmanjša količina odloženih komunalnih odpadkov za 50%, pri čemer avtomobili, pnevmatike in gradbeni odpadki niso vključeni.
Seveda je umestno ločene zbrane frakcije še presortirati in balirati na ustrezni mehanski sortirnici. Sortirnica je potrebna tudi za izločanje frakcije <50 oziroma 60 mm, ki je bogata z organskimi snovmi in ne sme biti neobdelana odložena na odlagališče. Obdelava teh ostankov se izvaja z MBO postopkom (mehansko biološko obdelavo) oziroma biostabilizacijo s ciljem znižanja energetske vrednosti in reaktivnosti. Poleg tega je na sortirnici tudi možnost izločenja še 5% sekundarnih surovin, ki niso bile izločene na ekoloških otokih z ločenim zbiranjem.
Nadaljnja možnost sortirnice je izločanje cca. 1/3 ostanka v obliki lahke frakcije, ki služi za gorivo v ustrezni obliki (fluf lističi, briketi, ali brez priprave v masovnem sežigu). Tako ostane na koncu še 2/3 ostanka po sortiranju, ki je energetsko siromašen in gre lahko na odlagališče. V tem primeru je količina ostankov za odlaganje relativno majhna. Seveda moramo prišteti še ostanke iz procesov kompostiranja, demontaže kosovnih odpadkov in ekoloških otokov, kakor tudi iz procesa biostabilizacije oziroma MBO. V primeru prikazanega scenarija za CERO Pragersko je ta količina 145 kg/prebivalca letno, kar je pri izhodiščnih 400 kg le cca 36%.
Pri tem je MBO oziroma proces biostabilizacije odpadkov lahko trajna rešitev, pri prehodu na morebitno sežigalnico pa le začasna rešitev. V Scenariju prikazana opcija po morebitni izgradnji sežigalnice navaja naslednje količine ostankov za odlaganje:
– 20 kg pepela in žlindre po sežigu 100 kg težke frakcije + 30 kg namesto MBO,
– 25 kg iz procesov (kompostiranje, ločeno zbiranje, demontaža), ker ti ostanki nimajo zadovoljive kurilne vrednosti.
Skupno torej 45 kg, kar je pri vhodu 400 kg le ~11,3%.
V primeru brez sežiga, bi potrebovali za odlaganje 145 kg ostankov 0,145 m3 odlagalnega prostora po prebivalcu letno ali 14.500 m3 za 100.000 prebivalcev. Pri sežigu težke frakcije (100 kg) in dodatne količine 30 kg namesto MBO ter odlaganja 20 kg pepela in žlindre, pa bi imeli le 45 kg ostankov po prebivalcu letno, za kar bi potrebovali 0,045m3 oziroma 4.500 m3 za 100.000 prebivalcev.
Iz podanih računov lahko zaključimo, da je vsekakor smiselno upoštevati tudi možnost sežiga ostankov na sežigalnici v količini 130 kg/prebivalca letno.
Na ta način bi popolnoma zadostili zahtevam predpisov EU za znižanje kurilne vrednosti ostankov za odlaganje na 6 MJ/kg, potreba po odlagalnem prostoru pa bi se zmanjšala za faktor na vsega 4,500 m3 letno.
Vsekakor je potrebno vlagati v objekte in naprave CERO smotrno in postopoma, ne da bi pri tem zaprli možnosti za cenejše in ekološko bolj ustrezne rešitve, ki jih bo ponudil razvoj na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji. Obrat za biostabilizacijo preostanka odpadkov oziroma MBO se lahko kasneje zelo enostavno preuredi v dodatne kapacitete za kompostiranje, kar bi tudi sovpadalo s porastom količin zbranih kompostibilnih odpadkov, tako zaradi povečevanja števila priključenih prebivalcev, kakor tudi z večanjem specifične količine takih odpadkov po prebivalcu. V Avstriji dosegajo 70 kg zbranih kompostibilnih odpadkov po prebivalcu letno, zato predvidenih 60 kg v našem primeru za končno ciljno količino ni pretirano.
 
KONČNE MEJE IN KAPACITETA ODLAGALIŠČA
Gradnja odlagališča oziroma zapolnjevanje površin opuščenih glinokopov Opekarne bo izvajano fazno. Predvideno je izkoriščenje razpoložljivih površin, ki se raztezajo JV od obstoječega odlagališča, skupno cca 10 ha.
Na območju ribnika 1 bo na površini 1,6 ha urejena 2. faza odlagališča. Ureditev 3., 4. in 5. faze odlagališča pa je predvidena na površinah, ki so oziroma bodo še nastale pri eksploataciji gline.
Površina 3. faze je 2,9 ha, površina 4. faze je 3,0 ha in površina 5. faze, kjer je predvidena ureditev odlagališča, je 1,3 ha.
Gradnja odlagališča na območju ribnika 2 ni predvidena. Faze so označene po zaporedju gradnje oziroma zapolnjevanja.
Južni del 5. faze, površine 1,7 ha, prostorsko vključuje še plato za pripravo gradbenih odpadkov s tlorisom ~ 1 ha. Načrt ravnanja z gradbenimi odpadki ni predmet tega projekta.
Odlagališče je oblikovano kopasto, najvišja točka zaprtega odlagališča je predvidena na koti 258 m. Predviden je ustrezen naklon zaključenih površin odlagališča proti bermam, da bo tudi po morebitnem posedanju zagotovljeno odtekanje meteornih vod.
Ocenjena kapaciteta odlagališča v okviru predvidenih mej je:

    – 2. faza       210.000 m3,
    – 3. faza       330.000 m3,
    – 4. faza       280.000 m3,
    – 5. faza       80.000 m3,
    Skupaj          900.000 m3.

 
Rekultivacija odlagališča
Na zaključni površini je predvidena zatravitev in zasaditev avtohtonega drevja in grmičevja. Z zatravitvijo se prepreči erozija na bokih odlagališča, z zasaditvijo vegetacije pa rekultivira celotno območje odlagališča.

Za ureditev pravne podlage za poseganje v prostor je izdelana idejna zasnova Regijskega centra za ravnanje z odpadki Pragersko (CERO PRAGERSKO), ki jo je izdelal ECONO d.o.o. iz Ljubljane. Potrebno bo izdelati posebne strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora ter strokovne podlage in rešitve, ki se bodo nanašale na vplive na okolje, kolikor bo potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje.
Zagotoviti je potrebno geodetski načrt kot eno od obveznih podlag za pripravo OPPN. Vsebino geodetskega načrta za pripravo OPPN določa Pravilnik o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04).
Potrebno je zagotoviti evidentiranje in vrednotenje naravnih in ustvarjenih razmer v prostoru, evidentiranje in vrednotenje omejitev v prostoru, ker brez njih ni mogoče načrtovati ureditev v prostoru ter zagotavljati spoštovanja načel trajnostnega razvoja. Namen aktivnosti je pripraviti gradivo in podrobneje spoznati ter valorizirati prostor, ki je predmet obravnave zato, da se lahko bodoče rešitve prilagodijo dejstvom v prostoru. V okviru te faze se zato evidentirajo, proučijo in ovrednotijo naravne razmere v prostoru (relief, tla, vode, klima, vegetacija ipd.), ustvarjene razmere v prostoru (urbane dejavnosti po vrstah dejavnosti oziroma pozidanost prostora, obstoječa komunalna, energetska in prometna infrastrukturna opremljenost območja, zavarovana območja ohranjanja narave, zavarovana in varovana območja kulturne dediščine, varovani in varstveni pasovi infrastrukturnih omrežij, varovana območja voda ipd.) ter omejitve pri poseganju v prostor (omejitve po vrstah).
Z izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje prometne, komunalne in energetske infrastrukture se pridobijo podrobne strokovne rešitve za ureditev posameznih vrst infrastrukture na ureditvenem območju OPPN. Gre za idejne projekte za interno cestno mrežo znotraj območja OPPN, za rešitve v zvezi s kanalizacijskim omrežjem in objekti, za rešitve v zvezi z oskrbo z vodo in varovanjem voda, za rešitve v zvezi z energetsko oskrbo.
Variantne rešitve niso predvidene, ker gre za razširitev obstoječega odlagališča in se ne išče nova lokacija. Zaradi omejitev danosti prostora izdelava več variantnih rešitev ni možna, pač pa načrtovalec izdela samo optimizacije izbrane rešitve ter morebitne variante tehnološke rešitve ter se v predlogu strokovne rešitve opredeli za samo eno rešitev in le-to utemelji. Načrtovalec OPPN izdela utemeljitev strokovne rešitve, razen v primeru, da se potreba po izdelavi variantnih rešitev pokaže kasneje v postopku priprave OLN, če takšna potreba izhaja iz izdelanih strokovnih podlag in analiz.

+--------------------------+-----------------------------------+
|izdelava osnutka OPPN     |30 dni od sklenitve pogodbe z      |
|                          |načrtovalcem                       |
+--------------------------+-----------------------------------+
|pridobivanje smernic za   |30 dni                             |
|načrtovanje in obvestilo o|                                   |
|CPVO                      |                                   |
+--------------------------+-----------------------------------+
|izdelava strokovnih       |v času pridobivanja smernic – 60   |
|podlag, okoljskega        |dni                                |
|poročila                  |                                   |
+--------------------------+-----------------------------------+
|izdelava dopolnjenega OPPN|20 dni                             |
+--------------------------+-----------------------------------+
|Posredovanje dopolnjenega |15 dni                             |
|OPPN in okoljskega        |                                   |
|poročila ministrstvu v    |                                   |
|pregled                   |                                   |
+--------------------------+-----------------------------------+
|javna razgrnitev          |prične 7 dni po objavi javne       |
|dopolnjenega OPPN in      |razgrnitve in traja 30 dni         |
|okoljskega poročila       |                                   |
+--------------------------+-----------------------------------+
|javna obravnava, obravnava|v času javne razgrnitve            |
|na občinskem svetu        |                                   |
+--------------------------+-----------------------------------+
|predaja pripomb in        |7 dni po zaključeni javni          |
|predlogov načrtovalcu     |razgrnitvi                         |
+--------------------------+-----------------------------------+
|opredelitev načrtovalca do|7 dni od predaje pripomb           |
|pripomb in predlogov      |                                   |
+--------------------------+-----------------------------------+
|stališča do pripomb in    |7 dni od opredelitve načrtovalca   |
|predlogov                 |                                   |
+--------------------------+-----------------------------------+
|izdelava predloga OPPN    |15 dni                             |
+--------------------------+-----------------------------------+
|pridobitev mnenj na       |30 dni                             |
|predlog OPPN in potrdilo o|                                   |
|sprejemljivosti vplivov   |                                   |
|OPPN na okolje            |                                   |
+--------------------------+-----------------------------------+
|sprejem usklajenega       |na seji občinskega sveta po        |
|predloga OPPN             |pridobitvi mnenj                   |
+--------------------------+-----------------------------------+

V postopek priprave lokacijskega načrta bodo vključeni naslednji nosilci urejanja prostora:
– Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Krekova 17, 2000 Maribor,
– Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Sektor za varstvo okolja, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje, Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana,
– Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška c. 20/II, 2000 Maribor,
– Elektro Maribor, d.d., Vetrinjska 2, 2000 Maribor,
– Komunala Slovenska Bistrica, d.o.o., Pohorski bataljon 12, Slovenska Bistrica,
– Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska 10, Slovenska Bistrica,
– Drugi organi in organizacije kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so tangirani.

Izdelava OPPN se financira iz proračuna Občine Slovenska Bistrica.

Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine Slovenska Bistrica.