Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 in 126/03) ter 12. in 18. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 34/99, 71/01, 61/02 in 93/05) je Občinski svet Občine Metlika na 6. redni seji dne 5. 7. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota kulturne dediščine:
- Metlika - hiša Trg svobode 3 (EŠD 20113).
Lastnik kulturnega spomenika je Občina Metlika.
Hiša ima zaradi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, urbanističnih, arheoloških, zgodovinskih in drugih vrednot poseben pomen za Občino Metlika, zato se jo razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika.

Kulturni spomenik stoji na parcelni št. *5/1, k.o. Metlika, ki predstavlja varovano območje kulturnega spomenika. Meja območja spomenika je povzeta po digitalnem katastrskem načrtu. Izris meje območja, ki je v merilu 1:1000, je sestavni del strokovnih osnov za razglasitev, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto (v nadaljevanju: zavod).
Strokovne osnove so na vpogled pri zavodu in pri Občini Metlika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Stavba stoji na vogalu Trga svobode in ulice Na Obrh. S svojo monumentalno, bogato členjeno stavbno zasnovo ter ambientalno izpostavljenostjo v odprtem prostoru Trga svobode med spominskim parkom NOB in gradom je eden ključnih objektov v oblikovanju mestnega ambienta.
Stavba je bila sezidana vsaj v začetku 19. stoletja, saj je že vrisana tako na Francijscejskem (po 1832) kot tudi reambuliranem katastru po letu 1867 za Kranjsko. Hiša je bila obnovljena in nadzidana leta 1901, ko so njeno fasado uredili v za tedanji čas značilni historicistični maniri s prisekanim vogalom, ki ga poudarjata balkon in strešni stolpič. V hiši najdejo prostore trgovina (konzum) Kmetijskega društva, Hranilnica in posojilnica, tu je bila dvorana Prosvetnega društva in telovadnica Orlov. V novejšem času je bila v zgradbi Kmetijska zadruga Metlika, ki je ob objektu pozidala neprimerne skladiščne objekte.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, urbanističnih, arheoloških in zgodovinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, ter varovanje vseh pogledov na stavbo;
- prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika;
- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet.
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni, v skladu s 45. in 46. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Varstveni režim omogoča:
- trajno ohranitev kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
- povečanje pričevalnosti kulturnega spomenika;
- predstavitev kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ ter v medijih;
- znanstveno-raziskovalno delo;
- učno-demonstracijsko delo.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave, v 30 dneh od uveljavitve odloka, predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo.
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvo spomenika na podlagi zakona o varstvu kulturne dediščine.
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni pogoji lahko omejujejo lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za varstvo spomenika.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja ustrezni inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.