Na podlagi 3., 7. in 26. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 20/06), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04), Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 20/01, 13/03), Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01), Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03 in 50/04), Uredbe o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja (Uradni list RS, št. 97/06), Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 107/06), Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06) in 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (UVG, št. 17/99, 28/00, 15/02 in 2/06) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 8. redni seji dne 27. 6. 2007 sprejel

Ta odlok določa način opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Kranjska Gora.

S tem odlokom se določajo:
– organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe,
– vrsta in obseg storitev javne službe,
– obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev,
– dolžnosti izvajalca,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– viri financiranja,
– obračun storitev ravnanja z odpadki,
– oblikovanje cene storitev,
– objekti in naprave za izvajanje javne službe,
– nadzor,
– kazenske določbe.

Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
– preprečevanje nastajanja in zmanjšanje količine odpadkov,
– preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov,
– izboljšati povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe,
– zagotoviti učinkovito izločevanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov,
– zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov,
– zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek,
– uveljavitev načela: »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«.

Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so:
– občina,
– izvajalci javne službe,
– povzročitelji.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju povzročitelj) je vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občine Kranjska Gora stalno, začasno ali občasno povzroča odpadke, s tem da:
– biva v svojih ali najetih nepremičninah,
– je lastnik počitniške hiše, poslovnih in drugih prostorov,
– opravlja dejavnost,
– organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namenu, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe,
– upravlja javne površine (npr. trge, parke, avtobusne postaje, parkirišča …).
Za povzročitelja se šteje tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe.
V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja po nobeni od alinej iz 1. točke tega člena, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer se komunalni odpadki nahajajo.
2. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti.
3. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni mogoče razvrstiti v skupino »ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov, niti v skupino »embalaža«, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
4. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti.
5. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za odlaganje v zabojnikih, ali vrečkah za odpadke.
6. Nevarni odpadki so ločeno zbrani odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje s temi odpadki.
7. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje s temi odpadki.
8. Organski odpadki so komunalni odpadki, ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja. To so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki z zelenih površin.
9. Drobni odpadki iz kovin so manjši odpadki iz kovin in drobna odpadna embalaža iz kovin (npr. pločevinke), ki je skladno s predpisom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo komunalni odpadek.
10. Drobni odpadki iz plastike so manjši odpadki in drobna odpadna embalaža iz plastike in kompozitov, ki je skladno s predpisom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo komunalni odpadek.
11. Gradbeni odpadki so mešanica materialov, ki nastane pri podiranju betonskih ali zidnih konstrukcij, pri odstranjevanju asfalta in pri drugih gradbenih ali rušilnih delih in gradbeni odpadni material iz kamenin ali rudnin.
12. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki. Določene so v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
13. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine klasifikacijske številke 20 01 »Ločeno zbrane frakcije« in odpadki iz podskupine klasifikacijske številke 15 01 »Embalaža in ločeno zbrana embalaža, ki je komunalni odpadek«. Določene so v Prilogi 1.
14. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov.
15. Zbiranje komunalnih odpadkov je pobiranje teh odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem komunalnih odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja.
16. Obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki proces vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo.
17. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva.
18. Zbirno mesto komunalnih odpadkov je prostor, ki je v lasti, najemu ali drugačni uporabi povzročitelja, kjer stojijo zabojniki za ostanke komunalnih odpadkov in zabojniki za organske ostanke odpadkov.
19. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto ob vozni poti smetarskega vozila, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe komunalne odpadke v zato namenjenih zabojnikih. Prevzemno mesto, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto ni bilo določeno, se ga določi ob začetku uporabe storitev javne službe ravnanja z odpadki.
20. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto, kjer lahko povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem komunalnih odpadkov.
21. Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit in za prevzemanje ter začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij opremljen prostor. V zbiralnici ločenih frakcij povzročitelji iz bližnje okolice zbiralnice prepuščajo izvajalcu javne službe ločene frakcije, ki nastanejo v gospodinjstvih najbolj pogosto in v največjih količinah, kot so papir, steklo, plastika in drobni odpadki iz kovin. V teh zbiralnicah ne smejo prepuščati ločenih frakcij povzročitelji iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti.
22. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit in za sprejemanje ter začasno skladiščenje posameznih vrst nevarnih frakcij ustrezno urejen prostor v okviru zbirnega centra, kjer povzročitelji nevarnih frakcij izvajalcu javne službe prepuščajo te odpadke.
23. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji izvajalcu javne službe te frakcije oddajo.
24. Začasna zbiralnica ločenih frakcij je zbiralnica za začasno zbiranje ločenih frakcij, ki jo v dogovoru z izvajalcem zagotovijo organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem za čas teh prireditev in aktivnosti.
25. Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. Izvajalec javne službe prevzete komunalne odpadke razvršča v ločene frakcije ter obdela, preden jih odpremi v predelavo ali kot ostanke komunalnih odpadkov v odstranjevanje. V zbirnem centru se lahko izvaja tudi predelava materialov ločenih frakcij ter obdelava ostankov, ki nastajajo po predelavi ločenih frakcij, za neposredno oddajo v odstranjevanje. Na območju zbirnega centra je urejena zbiralnica nevarnih odpadkov.
26. Odstranjevanje odpadkov zajema vsako obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično fizikalnimi metodami, kot tudi odlaganje odpadkov, ki jih ni moč predelati.
27. Sortirnica oziroma prebiralnica je objekt, na katerem se ločeno zbrane odpadke razvrsti oziroma očisti primesi, pripravi za nadaljnjo obdelavo (stiskanje, oddaja predelovalcu) ter po potrebi začasno skladišči.
28. Sortiranje je postopek, kjer se ločeno zbrane odpadke razvrsti v posamezne frakcije, skladno z navodili predelovalca odpadkov.
29. Prebiranje je postopek, kjer se iz ločeno zbranih odpadkov izloči nečistoče, oziroma odstrani ostanke komunalnih odpadkov, odloženih v zbiralnicah ločenih frakcij.
30. Odlagališče komunalnih nenevarnih odpadkov je ustrezno tehnično in sanitarno urejeno odlagalno polje za končno dispozicijo oziroma odstranjevanje preostanka odpadkov.
Vsi ostali izrazi, ki se pojavljajo v zvezi z ravnanjem z odpadki, imajo po tem odloku enak pomen, kot ga določa zakon o varstvu okolja in predpisi, izdani na njegovi podlagi.

Izvajalec obvezne gospodarske javne službe zbiranja in odvoza odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) je Komunala, javno podjetje Kranjska Gora d.o.o., ki opravlja naslednje dejavnosti:
1. Ločeno zbiranje z zakonom določenih frakcij odpadkov:
izvaja se preko zbiralnic ločenih frakcij, zbirnega centra, zabojnikov za ostanke komunalnih odpadkov, kosovnega odvoza, prebiranja odpadkov, zbiranja nevarnih frakcij odpadkov, zbiranje odpadne električne in elektronske opreme in ločenega odstranjevanja gradbenih odpadkov.
2. Odvoz odpadkov:
izvaja se v zato prirejenih vozilih, skladno z urnikom izvajalca odvoza odpadkov in upoštevanjem določil ločenega zbiranja odpadkov.
3. Priprava na obdelavo in predelavo odpadkov:
v zbirnem centru se ločeno zbrani odpadki sortirajo, preberejo, po potrebi stisnejo, začasno skladiščijo in posredujejo predelovalnim obratom.
4. Odlaganje:
ostanek odpadkov se odloži na odlagališče odpadkov oziroma odstrani na drug ustrezen način.
5. Ozaveščanje:
to so vsa dejanja, povezana z vzpodbujanjem okoljsko ustreznega ravnanja z odpadki.
Izvajalec obvezne gospodarske javne službe odlaganja odpadkov je javno podjetje JEKO-IN, d.o.o. Jesenice.

Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela:
1. Izločevanje papirja, kartona, plastičnih materialov, stekla in pločevink ter drugih ločenih frakcij z ločenim zbiranjem (v nadaljnjem besedilu: ločeno zbiranje frakcij) v naslednjem obsegu:
– prevzemanje ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih,
– prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo v industriji, obrti in storitveni dejavnosti ter drugi dejavnosti,
– prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo pri kulturnih, športnih ter drugih javnih prireditvah in aktivnostih na prostem,
– prevzemanje odpadne embalaže, ki je prevzeta v okviru ločenega zbiranja frakcij in v zbirnih centrih, ter oddajanje v predelavo, skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo,
– zagotavljanje predelave in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, ki so prevzete v okviru ločenega zbiranja frakcij na zbirnih mestih ločenih frakcij ter zbirnih centrih in niso odpadna embalaža,
– nabava in vzdrževanje zabojnikov ter druge opreme v zbirnih centrih, ki je namenjena prepuščanju in oddajanju ločenih frakcij,
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevoz ločenih frakcij v predelavo,
– urejanje in vzdrževanje prostorov, kjer se nahaja oprema zbirnih centrov,
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o zbranih ločenih frakcijah v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki,
– prevzemanje majhnih količin odpadnih gradbenih materialov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo na predhodno odobrenem mestu v zbirnem centru, ter ravnanja z njimi, skladno z zahtevami v veljavnih predpisih.
2. Zbiranje kosovnih odpadkov v naslednjem obsegu:
– občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih za kosovne odpadke, kjer po vnaprej dogovorjenem urniku povzročitelji komunalnih odpadkov lahko prepuščajo te odpadke,
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo v zbirnih centrih,
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevzemanje kosovnih odpadkov,
– obdelava kosovnih odpadkov,
– zagotavljanje predelave in oddajanje prevzetih kosovnih odpadkov za odstranjevanje in predelavo,
– nabava in vzdrževanje opreme za obdelavo odpadkov,
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o količinah in vrstah kosovnih odpadkov v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki.
3. Zbiranje odpadne električne in elektronske opreme v naslednjem obsegu:
– občasno prevzemanje električne in elektronske opreme na prevzemnih mestih za električne in elektronske opreme, kjer po vnaprej dogovorjenem urniku povzročitelji komunalnih odpadkov lahko prepuščajo te odpadke,
– redno prevzemanje električne in elektronske opreme, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo v zbirnih centrih,
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevzemanje električne in elektronske opreme,
– obdelava električne in elektronske opreme,
– zagotavljanje oddajanje prevzetih električne in elektronske opreme za odstranjevanje in predelavo,
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o količinah in vrstah električne in elektronske opreme v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki.
4. Zbiranje nevarnih frakcij v naslednjem obsegu:
– prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij in zbirnih centrih,
– prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi in jo povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru,
– začasno skladiščenje zbranih nevarnih frakcij,
– oddajanje prevzetih nevarnih frakcij za odstranjevanje in predelavo,
– nabava in vzdrževanje zabojnikov za začasno hranjenje nevarnih frakcij,
– zagotavljanje in sporočanje podatkov o zbranih nevarnih frakcijah v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki.
Zbiranje nevarnih frakcij iz obrti in industrije ni predmet tega odloka.
5. Zbiranje komunalnih odpadkov in ločenih frakcij v naslednjem obsegu:
– prevzemanje komunalnih odpadkov in ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo na prevzemnih in zbirnih mestih za komunalne odpadke in ločene frakcije,
– oddajanje prevzetih komunalnih odpadkov in ločenih frakcij,
– nabava in vzdrževanje vozil za prevoz komunalnih odpadkov in ločenih frakcij,
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih in ločenih frakcijah v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki.
6. Izločanje ločenih frakcij z razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov v sortirnici v naslednjem obsegu:
– razvrščanje zbranih komunalnih odpadkov, ki so namenjeni za odlaganje,
– oddajanje neonesnažene odpadne embalaže, ki je izločena v okviru razvrščanja komunalnih odpadkov v sortirnici, v predelavo, skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo,
– obdelava in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici in niso odpadna embalaža,
– oddajanje nevarnih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici, v odstranjevanje in predelavo,
– oddajanje ostankov komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici, v odlaganje oziroma v obdelavo pred njihovim odlaganjem,
– zagotavljanje odlaganja ostankov komunalnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki,
– nabava in vzdrževanje opreme v sortirnici za razvrščanje komunalnih odpadkov,
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevoz z razvrščanjem komunalnih odpadkov izločenih ločenih frakcij v predelavo,
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema sortirnice,
– zagotavljanje in sporočanje podatkov o izločenih ločenih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki.

Povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru iz prejšnjega člena, naslednje ločene frakcije:
– papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– odpadke iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– manjše količine gradbenega materiala skladno s 46. členom tega odloka,
– oblačila,
– tekstil,
– jedilno olje in maščobe,
– doze za razpršila (aerosoli),
– barve, črnila, lepila in smolo, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorje, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
– električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi,
– kosovne odpadke.
Biološke odpadke iz vrtov in zelenih površin, kot so trava, vejevje, listje, rože in drugi zeleni odrez, ki nastajajo pri vzdrževanju in urejanju teh površin, so dolžni povzročitelji kompostirati na lastnih zemljiščih.
Biološke odpadke iz prejšnjega odstavka je prepovedano odlagati v zabojnike.

Na zbirnih mestih ločenih frakcij se z zbiranjem ločenih frakcij zagotavlja prevzem naslednjih ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v za to namenjenih zabojnikih, nameščenih na zbirnih mestih:
– papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– drobne odpadne embalaže iz stekla,
– drobne odpadne embalaže iz plastike ter drugih umetnih mas,
– drobne odpadne embalaže iz kovin.

Število zbirnih mest ločenih frakcij, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo ločene frakcije iz prejšnjega člena, je na posameznem območju Občine Kranjska Gora sorazmerno gostoti poselitve na tem območju in se ga določi tako, da je po eno zbirno mesto ločenih frakcij na največ 500 prebivalcev s stalnim bivališčem na tem območju.
Ločene frakcije iz prejšnjega člena, ki nastajajo v stavbi, v kateri se izvaja industrijska, obrtna ali storitvena dejavnost, se prepuščajo izvajalcu javne službe v zabojnikih, ki si jih zagotovijo izvajalci teh dejavnosti sami oziroma lastniki ali upravljavci teh stavb.
Več izvajalcev teh dejavnosti v isti ali sosednjih stavbah lahko uredijo skupno zbiranje ločenih frakcij v zabojnikih, ki jih zagotovijo sami v prostorih enega od njih.
Seznam zbiralnic ločenih frakcij oziroma kataster ekoloških otokov vodi izvajalec javne službe ter ga redno dopolnjuje z vsako spremembo na terenu.

Oddajanje in prevzemanje nevarnih frakcij se izvaja najmanj enkrat letno v premičnih zbiralnicah, po programu izvajalca javne službe, ki vsebuje urnik in lokacijo oddajanja, ki se objavi na krajevno običajen način.

Prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih prepuščajo povzročitelji v tipiziranih zabojnikih, ki morajo ustrezati mehanizmom za dviganje na vozilih za pobiranje odpadkov. Zabojnike predpiše izvajalec javne službe. Če v zabojnikih ni prostora za vse odpadke, lahko občasno prepuščajo viške ostankov komunalnih odpadkov tudi v tipiziranih vrečkah za komunalne odpadke, označenih z znakom izvajalca.
Tipizirane vrečke lahko kupijo pri izvajalcu javne službe le povzročitelji, ki že imajo zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov.

V sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov so se dolžni vključiti vsi povzročitelji.
V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja komunalnih odpadkov se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča oziroma nepremičnine.
Komunalne odpadke izvajalec javne službe prevzema tako, da njegove storitve uporabljajo na enak način in skupno vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi.
Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamezna etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe.

Prostornina zabojnika ali skupna prostornina vseh zabojnikov, v katerih povzročitelji iz posamezne stavbe prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov, mora zadostovati izračunani količini (v nadaljevanju Ik), ki jo lahko tedensko odložijo povzročitelji.
Pri določitvi izračunane Ik ostankov komunalnih odpadkov se upošteva naslednje:
– ocenjena povprečna tedenska količina vseh ostankov komunalnih odpadkov, ki nastanejo pri povzročitelju,
– število članov posameznega gospodinjstva ali oseb s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v stavbi, ki prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov v istem zabojniku.
Ik ostanka komunalnih odpadkov se določi na podlagi naslednjega izračuna:

kjer je:
Ik = izračunana količina ostankov komunalnih odpadkov,
P = število članov posameznega gospodinjstva oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi oziroma število prebivalcev iz več stavb, za katere je določeno skupno prevzemno mesto,
Ok(1) = ocena količine ostankov komunalnih odpadkov, ki nastanejo v enem tednu pri povprečnem povzročitelju in znaša 30 litrov.
Za posamezno počitniško hišo ali za počitniško stanovanje (povprečne velikosti 60 m2) je Ik ostanka komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu, enaka 90 litrov.
Povzročitelj ima lahko večjo prostornino zabojnika, kot je izračunana količina na podlagi 14. člena tega odloka, če na trgu ni moč dobiti tipiziranih zabojnikov, ki bi ustrezali izračunani količini. V takih primerih si morajo povzročitelji priskrbeti prvo naslednjo velikost tipiziranega zabojnika, ki ga je moč dobiti v prodaji.

Prevzemanje komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zabojnikih naslednjih velikosti: 120, 240, 770, 900, 1100 litrov ter po potrebi zabojniki večjega volumna (5 m3).

Izvajalec mora zagotoviti odvoz komunalnih odpadkov v Občini Kranjska Gora enkrat tedensko.

Prevzem komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, na zbirnih mestih ali v zbirnih centrih ter njihov prevoz na mesto predelave oziroma na mesto obdelave pred odstranjevanjem se opravlja s posebnimi vozili, katerih opremljenost zagotavlja praznjenje zabojnikov, nakladanje odpadkov ter prevoz in razkladanje odpadkov brez prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, enakega tipa in ustrezno označeni. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik in pogoji za prepuščanje, če obstajajo.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je na zabojnikih v zbirnem centru ustrezna oznaka, iz katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik in pogoji za prepuščanje, če obstajajo.

Izvajalec javne službe zagotavlja:
– redno praznjenje zabojnikov v zbiralnicah in zbirnem centru, ter prevzemnih mestih,
– redno praznjenje zabojnikov, ki so jih za prepuščanje ločenih frakcij zagotovili pogodbeniki,
– redno oddajanje zbranih ločenih frakcij v predelavo,
– snažnost prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra ter redno vzdrževanje zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij, tako glede njihovega izgleda, kot namena,
– zamenjavo dotrajanih zabojnikov v zbiralnicah in zbirnih centrih,
– opremljanje obstoječih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki za ločene frakcije, za katere prepuščanje še ni zagotovljeno,
– opremljanje novih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki,
– vzdrževanje opreme za prevoz, sortiranje in prebiranje ločenih frakcij ter zagotavljanje pogojev za oddajo,
– vodenje zbirk podatkov,
– izdajanje soglasij,
– druge naloge v skladu s predpisi.

Postopnost opremljanja zbirnih mest za ločene frakcije na posameznem območju poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih frakcij na posameznem območju poselitve in druge obveznosti izvajanja javne službe uredi izvajalec v letnem programu ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, skladno z določbami odredbe z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.

Brezplačni prevzem kosovnih odpadkov se izvaja dvakrat letno po programu izvajalca javne službe, ob predložitvi posebnih kuponov, ki se morajo predhodno pridobiti pri izvajalcu javne službe. Vsakemu gospodinjstvu letno pripadata dva kupona za brezplačen odvoz kosovnih odpadkov, vsak za prostornino 1 m3 kosovnih odpadkov.
Količine kosovnih odpadkov, ki presegajo količine za brezplačni odvoz, lahko povzročitelji oddajo izvajalcu javne službe proti plačilu.
Kosovne odpadke lahko povzročitelji prepustijo izvajalcu javne službe tudi v zbirnem centru, v skladu z urnikom in določili tega odloka.

Nevarne frakcije izvajalec zbira v posebej organiziranih akcijah, najmanj enkrat letno. Čas in kraj je vnaprej določen, povzročitelji pa so o tem obveščeni na krajevno običajen način.
Nevarne frakcije lahko povzročitelji prepustijo izvajalcu javne službe tudi v zbirnem centru, v skladu z urnikom, ki je objavljen na način iz prejšnjega odstavka.

Izvajalec javne službe zagotavlja:
– popravilo oziroma zamenjavo zabojnikov za ostanke komunalnih odpadkov, če do okvar oziroma poškodb pride zaradi nestrokovnega ravnanja izvajalčevih delavcev,
– vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz komunalnih odpadkov,
– vodenje zbirk podatkov,
– izdajanje projektnih pogojev za soglasja in izdajanje soglasij,
– druge naloge v skladu s predpisi.
Tipsko obliko, velikost, barvo, material in označenost vrečke za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov, določi izvajalec.

Povzročitelj si je dolžan sam priskrbeti zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov, skrbeti za njegovo vzdrževanje in v primeru dotrajanosti poskrbeti za njegovo zamenjavo.

Izvajalec javne službe prazni zabojnike in nalaga tipizirane vrečke izvajalca javne službe tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja oziroma njegove okolice ter ne poškoduje zabojnikov.
Če pri prevzemu komunalnih odpadkov pride do onesnaženja prevzemnega mesta ali njegove okolice, mora izvajalec zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje onesnaženih površin.
Če pri praznjenju zabojnika pride do poškodbe zabojnika po krivdi izvajalca javne službe, ga je le-ta dolžan popraviti oziroma zamenjati.

Pri načrtovanju prometnih površin je treba upoštevati naslednje kriterije:
– najmanjša širina dostopne poti za vozilo za prevoz ostankov komunalnih odpadkov do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti 3 m,
– slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem,
– obračališče mora biti izvedeno v obliki črke »T« z najmanjšim zunanjim radijem 12 m ter ustreznim najmanjšim notranjim radijem 6,5 m,
– obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako učinkovito, kot to zagotavlja obračališče iz prejšnjega stavka,
– najmanjša svetla višina dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti 4 m, najmanjša svetla širina dostopne poti pa 3 m,
– notranji najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke v križišču ali krivini mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča.

Prevzemno mesto za komunalne odpadke je lahko na javni površini, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem teh odpadkov.
Prevzemno mesto za komunalne odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov in je lahko istočasno tudi mesto praznjenja zabojnika v vozilo oziroma sme biti oddaljeno od mesta praznjenja zabojnika največ 5 m. Površina prevzemnega mesta mora biti ravna in tlakovana ali betonirana, asfaltirana, ali podobno utrjena.
Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir.

Povsod, kjer je primerno, naj bosta zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru, razen v primerih, kjer to onemogočajo tehnični ali drugi razlogi in kolikor to ni javna površina.
Zbirno mesto ne sme biti na javni površini ali na zemljišču, ki ni v lasti, v najemu ali kakršnikoli drugačni uporabi povzročitelja.
Zbirna in prevzemna mesta določi izvajalec javne službe v soglasju s povzročitelji. V spornih primerih določi lokacijo zbirnega in prevzemnega mesta pristojna občinska služba.

Izvajalec javne službe vodi za vsako gospodinjstvo oziroma vsako posamezno stavbo, kjer nastajajo komunalni odpadki, naslednjo evidenco:
– ime, naslov in šifro plačnika,
– število članov gospodinjstva oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi,
– prostornino zabojnika za ostanke komunalnih odpadkov,
– morebitne olajšave oziroma posebnosti, povezane s prevzemnim mestom.
Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe v komunalnem informacijskem sistemu (v nadaljevanju KIS).

Podatki v KIS-u se lahko za posamezno gospodinjstvo oziroma stavbo spremenijo na podlagi:
– sprememb podatkov, ki so pridobljeni iz centralnega registra prebivalstva in se nanašajo na število prebivalcev v gospodinjstvu oziroma stavbi,
– pisnega sporočila povzročitelja komunalnih odpadkov o spremembi števila članov gospodinjstva oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi, ki mu priloži ustrezno fotokopijo potrdila iz uradne evidence,
– izvajalec javne službe enkrat letno uskladi podatke o številu prebivalcev prevzemnih mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva,
– povzročitelj komunalnih odpadkov je izvajalca dolžan pisno obvestiti o povečanju števila članov gospodinjstva najkasneje v roku enega meseca od nastale spremembe.

Pri načrtovanju prevzemnega mesta pri novih stanovanjskih in poslovnih objektih in naseljih, pri prenovah in spremembah namembnosti objektov je treba upoštevati pogoje tega odloka.
Pri izdelavi zazidalnih načrtov in načrtov za posamezne zgradbe mora projektant načrtovati prostor za namestitev zabojnikov za odpadke, pri čemer mora upoštevati ustrezno število in prostornino zabojnikov.
Izvajalec javne službe izda soglasje k določitvi zbirnega in prevzemnega mesta pred izdajo uporabnega dovoljenja novozgrajenega objekta.
K vlogi za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje industrijske, obrtne in storitvene dejavnosti mora vlagatelj priložiti potrdilo izvajalca javne službe, da je kot povzročitelj prijavljen na odvoz odpadkov v skladu z določbami tega odloka.
Ob vselitvi ali pričetku opravljanja kakršnekoli dejavnosti si je povzročitelj odpadkov dolžan na svoje stroške nabaviti zabojnike za prepuščanje odpadkov. Ob prijavi je povzročitelj dolžan sporočiti izvajalcu javne službe predvidene vrste in količine odpadkov. Za točnost podatkov o količini in vrsti odpadkov odgovarja povzročitelj. Kolikor se pri izvajanju javne službe ugotovi, da so zabojniki dotrajani, oziroma da prostorninsko ne zadoščajo, je povzročitelj odpadkov dolžan, na zahtevo izvajalca javne službe ali pristojne občinske službe, nabaviti ustrezne nove zabojnike.

Prevzem komunalnih odpadkov in ločenih frakcij se izvaja po programu zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga pripravi izvajalec javne službe in potrdi pristojni organ Občine Kranjska Gora.
Program zbiranja komunalnih odpadkov vsebuje:
– podatke o naseljih in številu prebivalcev, ki se jim zagotavlja prevzemanje komunalnih odpadkov,
– podatke o številu in lokacijah prevzemnih mest ter velikosti zabojnikov in številu prevzemov komunalnih odpadkov,
– časovno razporeditev prevzemanja komunalnih odpadkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zabojnikih na prevzemnih mestih,
– način obveščanja uporabnikov storitev javne službe.

Kadar v primeru višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest ter v času državnih praznikov, pride do izpada prevzema komunalnih odpadkov, lahko izvajalec javne službe spremeni urnik prevzema odpadkov in o tem obvesti uporabnike storitev javne službe ter prevzem odpadkov opravi takoj, ko je to možno.

Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
– ekoloških otokih s podatki o vrstah, tipih in prostornini predpisanih zabojnikov za odpadke,
– naseljih, kjer je zagotovljeno stalno in občasno zbiranje komunalnih, kosovnih in nevarnih komunalnih odpadov,
– celotni količini zbranih odpadkov v občini,
– količinah ločeno zbranih odpadkov po vrstah in količinah ter ločeno zbranih nevarnih odpadkov,
– količinah in vrstah odpadkov oddanih predelovalcem,
– količinah in vrstah nevarnih komunalnih odpadkov oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem.
Izvajalec javne službe mora dokumentacijo in evidence iz prvega odstavka tega člena za posamezno koledarsko leto hraniti v skladu s predpisi.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev, ki jo zbere kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov v zbirnem centru, v skladu z veljavnimi predpisi.

Prevzem odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev se izvaja po programu, ki vsebuje časovni razpored, lokacijo in način prevzemanja kosovnih odpadkov.
Program prevzema odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev pripravi izvajalec javne službe.

Izvajalec javne službe zagotavlja prevzem komunalnih odpadkov in njihovo oddajo na odlagališče nenevarnih odpadkov Mala Mežakla, ki ga upravljavec upravlja v skladu z veljavnimi predpisi.

V reke in potoke, njihova obrežja, gozdove in na druga zemljišča ni dovoljeno odlagati nobenih odpadkov.
Prav tako ni dovoljeno sežiganje odpadkov na mestu nastanka, na prostem, v gospodinjskih kuriščih in kotlovnicah.
V zabojnike, ki so namenjeni zbiranju ostankov komunalnih odpadkov je prepovedano odlagati:
– gradbeni material, kamenje in zemljo,
– odpadke v večjih kosih (večja embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, vozila in stanovanjska oprema, komunalnim odpadkom podobni odpadki iz drugih virov),
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
– odpadkov v tekočem stanju,
– kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
– tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke in druge posebne in nevarne odpadke, ki se po pravilniku o ravnanju z odpadki klasificirajo kot ne komunalnih ali nevarni odpadki,
– poginule živali, drobovino in kože,
– ločeno zbrane frakcije (papir, steklo, umetne mase, kovine).
V zabojnike, ki so namenjeni zbiranju stekla, papirja, plastike in kovin na ekoloških otokih, je prepovedano odlagati organske odpadke, ki se morajo kompostirati na mestu izvora.
Prepovedano je tudi odlaganje odpadkov izven zabojnikov in tipiziranih vrečk na prevzemnih mestih, v zbiralnicah, nepravilno odlaganje odpadkov v tipizirane zabojnike (nepravilno sortiranje odpadkov – papir v zabojnik za steklo itd.) ter brskanje in razmetavanje odpadkov iz vseh vrst zabojnikov za odpadke.
Če v posameznih zabojnikih niso »čisti« namenski odpadki, so med seboj pomešani ali pa je v zabojniku popolnoma druga frakcija, jih izvajalec javne službe ni dolžan izprazniti. V tem primeru izvajalec javne službe pritrdi na zabojnik obvestilo, zakaj zabojnik ni izpraznjen in obvesti pristojni inšpekcijski organ. Od povzročitelja pa zahteva razvrstitev odpadkov.

Uporaba storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je za povzročitelje obvezna.
Vsi povzročitelji na območju občine se morajo, v skladu s tem odlokom, obvezno vključiti v ločeno zbiranje odpadkov in ravnati s komunalnimi odpadki, v skladu s predpisi.
Povzročitelji ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v zbiralnicah in v zbirnem centru.
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo:
– oddajati vse nevarne frakcije v zbirnih centrih ali pa pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah,
– prepuščati vse kosovne odpadke v zbirnih centrih ali na prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja kosovnih odpadkov,
– prepuščati ločene frakcije, ki nastajajo v stavbah, v katerih se izvaja industrijska, obrtna ali storitvena dejavnost, v posebnih zabojnikih, ki jih zagotovijo sami,
– prepuščati posode s komunalnimi odpadki izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s programom zbiranja komunalnih odpadkov,
– prepuščati vso odpadno električno in elektronsko opremo v zbirnih centrih ali na prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja odpadne električne in elektronske opreme,
– redno vzdrževati in čistiti zabojnike,
– izpolnjevati in upoštevati določila tega odloka.
Pravne osebe in drugi pravni subjekti, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost, morajo z izvajalcem skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki. Ločeno zbrane frakcije lahko prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij samo, če je tako določeno v tej pogodbi.

Prepovedano je odložiti, zliti ali postaviti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije ali posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju komunalnim odpadkom.

Povzročitelj komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se:
– hranijo ločene frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe v zabojnikih zbiralnice ločenih frakcij ali zbirnega centra, varno in neškodljivo za okolje,
– pred oddajo odpadka večjih dimenzij na prostor, ki je namenjen prepuščanju kosovnih odpadkov, odpadek ročno razstavijo na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov,
– hranijo nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premični zbiralnici ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo:
– mešati ločenih frakcij med ostanke komunalnih odpadkov tako, da ločenih frakcij ni več možno izločiti pri razvrščanju ostankov komunalnih odpadkov,
– prepuščati odpadkov iz vrtov v zabojnikih za ločene frakcije ali v zabojnikih, ki niso namenjeni za prepuščanje teh odpadkov,
– prepuščati ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešane nevarne frakcije, kot ločene frakcije, ampak kot nevarne frakcije,
– mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj,
– prepuščati izvajalcu javne službe odpadnih zdravil, odpadnih olj in drugih ločenih frakcij, za katere je s predpisi urejeno prevzemanje in zbiranje na poseben način,
– prepuščati odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih za ločene frakcije ali v zabojnikih ali vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov.

V zabojnike, ki so namenjeni prepuščanju ostankov komunalnih odpadkov, je prepovedano odložiti ali postaviti, nevarne frakcije, odpadni gradbeni material in kamenje, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke iz vrtov, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka.

Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo na dan zbiranja odpadkov zagotoviti, da so zabojniki s komunalnimi odpadki postavljeni na prevzemno mesto še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje teh odpadkov.
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali zbirnem mestu. Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati ostankov komunalnih odpadkov ob zabojnikih ali na zabojnikih.
Povzročitelji lahko zaradi občasno povečane količine ostankov komunalnih odpadkov le-te odložijo v tipiziranih vrečkah izvajalca javne službe, ki jih morajo šele na dan prevzema pripraviti ob zabojniku. Povzročitelji morajo izpraznjene zabojnike namestiti nazaj na zbirno mesto.
Lastniki ali upravljavci objekta, kjer nastajajo komunalni odpadki, morajo izvajalcu javne službe zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da zagotovijo redno odstranjevanje snega ob zabojnikih ter na njihovih pokrovih.

Lastnik mora 15 dni pred vselitvijo v stanovanjsko hišo oziroma v stanovanje stanovanjske hiše obvestiti izvajalca javne službe o datumu vselitve in številu članov gospodinjstva oziroma oseb v stavbi.

Kosovne odpadke mora odložiti povzročitelj teh odpadkov na prevzemno mesto za kosovne odpadke.
Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, ni dovoljeno prepuščati na teh mestih.
Če odpadkov, ki niso kosovni odpadki, izvajalec javne službe ne prevzame, mora lastnik ali upravitelj stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega mesta neposredno po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov.
Kolikor povzročitelj želi prepustiti večje količine kosovnih odpadkov, izven termina za prevzem, mora namero pravočasno sporočiti izvajalcu javne službe, ki bo poskrbel za dodatno postavitev kontejnerja in odvoz v breme povzročitelja.
Manjšo količine kosovnih odpadkov lahko povzročitelj odda v zbirnem centru, v skladu s 46. členom tega odloka.
Določila tega člena veljajo samo za odpadke iz gospodinjstev.

Manjše količine odpadkov, kot so:
– gradbeni odpadki, količinsko do 500 kg pri enkratnem dovozu in največ 1000 kg letno na gospodinjstvo, lahko povzročitelji pripeljejo v zbirni center ali na odlagališče nenevarnih odpadkov Mala Mežakla in jih brezplačno odložijo na za to pripravljen prostor,
– azbestcementni gradbeni odpadki, količinsko največ do 150 kg letno na gospodinjstvo, lahko povzročitelji pripeljejo v zbirni center ali na odlagališče nenevarnih odpadkov Mala Mežakla in jih brezplačno odložijo na za to pripravljen prostor.
Odlaganje odpadkov, ki presega ta normativ, izvajalec obračuna po veljavnem ceniku. Ob vsakem dovozu dežurni delavec evidentira vstop na območje zbirnega centra, pregleda vrsto pripeljanih odpadkov in določi mesto, na katerega se odpadki odložijo.
Določilo tega člena izključuje odpadke, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti.

Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje ostankov komunalnih odpadkov, ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje ostankov komunalnih odpadkov je prepovedano.
Povzročitelj odpadkov, ki odpadke navedene v zgornjem odstavku kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odložiti izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju ostankov komunalnih odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. Če tega ne stori, na njegove stroške to izvede izvajalec javne službe na podlagi izdane odločbe pristojnega inšpekcijskega organa.

Upravljavci tržnic, sejmišč, igrišč, avtobusnih postaj in postajališč, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in trgov ter lastniki in upravljavci trgovin in lokalov, morajo namestiti potrebno število košev za odpadke ali druge primerne tipizirane zabojnike za odpadke in poskrbeti za njihovo praznjenje.
Izvajalci industrijskih, obrtnih in storitvenih dejavnosti morajo odlagati komunalne odpadke v zabojnike, ki so jih dolžni nabaviti sami.
Za nabavo zabojnikov za komunalne odpadke na pokopališčih mora poskrbeti upravljavec pokopališča. Upravljavec pokopališča mora z izvajalcem javne službe skleniti posebno pogodbo o načinu odvoza komunalnih odpadkov.
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi z zabojniki za komunalne odpadke in zbiranje ločenih frakcij.
Organizatorji prireditve iz prejšnjega odstavka morajo najkasneje v 24. urah po končani prireditvi zagotoviti, da izvajalec javne službe, na njihove stroške, odstrani zbrane odpadke.

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva:
– iz plačila uporabnikov za storitve javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz drugih virov.

Cena storitev ravnanja s komunalnimi odpadki se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi.

Stroške ravnanja z odpadki je dolžan plačati vsak povzročitelj.
Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko se povzročitelj vseli v stanovanje namenjeno stalnemu ali začasnemu bivanju, oziroma prične uporabljati poslovne prostore namenjene izvajanju dejavnosti.

Povzročitelj odpadkov je dolžan izvajalcu javne službe posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki ter izvajalca javne službe sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov, in sicer najkasneje v 15 dneh po nastanku spremembe.
Povzročitelj dokazuje resničnost podatkov s potrdili iz uradnih evidenc.

Cene za ravnanje z odpadki iz gospodinjstev in od občasnih povzročiteljev se določijo na osnovi programa in stroškovnih kalkulacij izvajalca javne službe, skladno z veljavnimi predpisi.
Cena za ravnaje z odpadki vsebuje:
– zbiranje, prevoz, odlaganje oziroma odstranjevanje ostanka komunalnih odpadkov,
– zbiranje, priprava na predelavo, prevzem odpadkov ločenih frakcij, ki jih posamezno gospodinjstvo dostavi na zbiralnice oziroma ekološke otoke in v zbirni center,
– zbiranje, obdelava in odstranjevanje odpadkov v akcijah zbiranja nevarnih odpadkov,
– stroške vzdrževanja in zamenjave tipiziranih zabojnikov v zbiralnicah in zbirnem centru,
– stroške obveščanja in ozaveščanja.
Ceno storitev ravnanja s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev sprejme občinski svet ob upoštevanju veljavnih predpisov, ki urejajo to področje. Predlog in kalkulacijo za spremembo cen pripravi izvajalec.

Cena za ravnanje z odpadki iz gospodinjstev se oblikuje na enoto storitve. Enota storitve je utežna (kg) oziroma prostorninska (m3) količina odpadkov, ki jih ustvari povzročitelj.
Osnova za obračun storitev v gospodinjstvih je oseba – član gospodinjstva, upoštevajoč izračunano količino ustvarjenih odpadkov povprečno na osebo.
Osnova za obračun storitev za počitniško hišo ali drug objekt namenjen občasnemu bivanju in za objekt v katerem se izvaja poslovna dejavnost, je izračunana količina ostankov komunalnih odpadkov Ik in preračunana na m2 površine objekta.
Osnova za obračun storitev za sobodajalce – fizične osebe, na podlagi odločbe upravne enote, je število ležišč, pri čemer se upošteva:
– do vključno 7 ležišč dodatno ena oseba za celo leto,
– od 8 do vključno 15 ležišč dodatno dve osebi za celo leto.
Povzročiteljem komunalnih odpadkov iz industrijskih, obrtnih in storitvenih dejavnosti se lahko storitev obračuna na osnovi pogodbe, sklenjene med izvajalcem javne službe in povzročiteljem.
Povzročiteljem, ki sami pripeljejo odpadke na odlagališče, se stroški odlaganja zaračunajo po količini oziroma teži pripeljanih odpadkov, v skladu z veljavnim cenikom upravljavca odlagališča.
Kosovni odvoz odpadkov, ki ga dodatno naroči povzročitelj, se izvede s tipiziranimi velikimi zabojniki in zaračuna po ceniku izvajalca javne službe.

Območja objektov in naprav za izvajanje javne službe se določijo v skladu s prostorskimi akti. Če za določen objekt ali napravo za izvajanje javne službe ni sprejetega prostorskega akta, o tem odloča Občinski svet Občine Kranjska Gora, s posebnim sklepom.
Lastnina infrastrukturnih objektov in opreme, ki služijo za izvajanje javne službe, se vodi v evidenci osnovnih sredstev v upravljanju pri izvajalcu javne službe. Medsebojna lastninska razmerja glede infrastrukturnih objektov so med občino in izvajalcem javne službe natančneje urejena v posebni pogodbi.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi, ki v zvezi s tem izdajajo odločbe ter izvajajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

Z globo 835 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbirnem centru, v obsegu iz 8. člena tega odloka,
– ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, v obsegu iz 9. in 11. člena tega odloka,
– ne prevzema in prevaža komunalnih odpadkov s posebnimi vozili, kot to določa 17. člen tega odloka,
– ne označi svojih zabojnikov v skladu z 18. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z 19. členom tega odloka,
– ne prevzema ločenih frakcij skladno z letnim programom in po urniku oziroma letnem programu zbiranja ločenih frakcij iz 20. člena tega odloka,
– ne prevzema kosovnih odpadkov skladno z 21. členom tega odloka,
– ne prevzema nevarnih frakcij skladno z 22. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 23. členom tega odloka,
– ne očisti prevzemnih mest in njihove okolice, če jo je pri prevzemanju komunalnih odpadkov onesnažil skladno s 25. členom tega odloka,
– ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči uporabnik storitev javne službe službe, kot to določa 30. člen tega odloka,
– ravna v nasprotju s 35. in 36. členom tega odloka.
Z globo 250 EUR se kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 835 EUR se kaznuje za prekršek povzročitelj – pravna oseba, če:
– ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 13. člen tega odloka,
– ravna v nasprotju z določbo 24. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka 28. člena,
– ravna v nasprotju z določbami 38., 39., 40., 41., 42., 43. in 45. člena tega odloka,
– ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe v skladu s 44. in 52. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z določbami 47. člena tega odloka,
– pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ravna v nasprotju z določbami 48. člena tega odloka.
Z globo 250 EUR se kaznuje odgovorna oseba povzročitelja – pravne osebe za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 626 EUR se kaznuje povzročitelj – samostojni podjetnik posameznik in ostali pravni subjekti, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost, za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek povzročitelj – posameznik, ki je fizična oseba, če:
– ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 13. člen tega odloka,
– ne priskrbi zabojnika za ostanke komunalnih odpadkov ali njegove zamenjave skladno s 24. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka 28. člena,
– ravna v nasprotju z določbami 38., 39., 40., 41., 42., 43., in 45. člena tega odloka,
– ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe v skladu s 44. in 52. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z določbami 47. člena tega odloka,
– pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ravna v nasprotju z določbami 48. člena tega odloka.

Divja odlagališča odpadkov v Občini Kranjska Gora je dolžna odstraniti Komunala, javno podjetje, Kranjska Gora d.o.o.
Sredstva za odstranitev in saniranje divjih odlagališč odpadkov zagotovi Občina Kranjska Gora, v skladu z zagotovljenimi sredstvi.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (UVG, št. 15/2002).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

   PRILOGA 1

   NENEVARNE LOČENE FRAKCIJE KOMUNALNIH ODPADKOV
   20 01 ločeno zbrane frakcije (brez embalaže 15 01)
   20 01 01 papir in karton
   20 01 02 steklo
   20 01 08 organski kuhinjski odpadki
   20 01 10 oblačila
   20 01 11 tekstilije
   20 01 25 jedilno olje in maščobe
   20 01 26 olje in maščobe, ki niso zajete v 20 01 25
   20 01 28 premazi, črnila, lepila in smole, ki niso zajete v
            20 01 27
   20 01 30 čistila, ki niso zajeta v 20 01 29
   20 01 31 citotoksična in citostatična zdravila
   20 01 32 zdravila, ki niso zajeta v 20 01 31
   20 01 34 baterije in akumulatorji, ki niso zajeti v 20 01 33
   20 01 36 zavržena oprema, ki ni zajeta v 20 01 21, 20 01 23
            in 20 01 35 (*5)
   20 01 38 drugi les, ki ni zajet v 20 01 37
   20 01 39 plastika
   20 01 40 kovine
   20 01 41 odpadki, ki nastanejo pri čiščenju dimnikov
   20 01 99 drugi tovrstni odpadki
   20 02 odpadki z vrtov in parkov in pokopališč
   20 02 01 odpadki primerni za kompostiranje
   20 02 02 zemlja in kamenje
   20 02 03 drugi odpadki, primerni za kompostiranje
   20 03 drugi komunalni odpadki
   20 03 01 mešani komunalni odpadki
   20 03 02 odpadki z živilskih trgov
   20 03 03 odpadki pri čiščenju cest
   20 03 04 greznični mulji (*1)
   20 03 06 odpadki, ki nastanejo pri čiščenju komunalnih
            odpadnih voda
   20 03 07 kosovni odpadki
   20 03 99 drugi tovrstni odpadki

   (*1) Pojem mulj vključuje tudi pojma »blato« in »gošča«
   (*5) Odpadek se smatra stabiliziran, če se s procesom
stabilizacije nevarne sestavine odpadka ne pretvorijo popolnoma
v nenevarne in bi se lahko sproščale v okolje v krajšem,
srednjem ali daljšem obdobju.

   15 01 embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je
         komunalni odpadek
   15 01 01 embalaža iz papirja in kartona
   15 01 02 embalaža iz plastike
   15 01 03 embalaža iz lesa
   15 01 04 embalaža iz kovine
   15 01 05 embalaža iz sestavljenih materialov
   15 01 07 embalaža iz stekla