Na podlagi 5., 6. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 18/04, 33/06 in 139/06) je Občinski svet Občine Litija na 7. seji dne 24. 5. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine z lastnostmi arhitekturnega spomenika: Podpeč pod Skalo – cerkev sv. Pavla, EŠD 2393.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev je bila v zadnji četrtini 14. stoletja zgrajena kot gotska kapela bližnjega gradu Gallenstein (izpričana z listino o ustanovitvi beneficija l. 1390). Na pravokotno ladjo se navezuje kratki, križnorebrasto obokan triosminski prezbiterij. Kapela je bila v poznem srednjem veku trikrat poslikana, prvič okrog l. 1420, nato ob koncu 15. stoletja, zadnja poslikava (oziroma obnova poslikave) pa l. 1539. Freske so na severni strani ladje, na slavoločni steni (na notranji steni slavoloka), stenah prezbiterija in obočnih poljih prezbiterija, kjer so deloma še zakrite z beležem.
Današnja cerkev ima pravokotno ladjo z obokom iz 19. stoletja in pilastrsko členitvijo sten, kratki triosminsko zaključen prezbiterij je križnorebrasto obokan. V tlorisu kvadratni zvonik na polovici višine prehaja v osmerokotnega, pokritega s stožčasto streho.
Zunanjščina cerkve kaže baročno podobo 18. stoletja, ko je bil zgrajen zvonik, gotska okna s trilistnimi krogovičji (eno je zazidano v južni steni ladje) so nadomestili s pravokotnimi, vogale ladje in prezbiterija pa poslikali z vogalniki opečne barve.
Stari oltar iz 17. stoletja so v 19. stoletju nadomestili z novim, ki sloni na kamniti menzi, tabernakelj ima na vrhu dva keruba, v tronu kip sv. Pavla.

Cerkev stoji na travniku pod skalnatim pobočjem Velike peči pri Gabrovki, severno od zaselka na parceli št. 1971, k.o. Moravče.
Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 1982 del, 1978, 1975/1, 1973, 1986, 1974, 1975/2, 1972/2, 1972/1, 1987 del, 2506 del, 2009, 2504 del, 1970/2, vse k.o. Moravče.
Meje varovanega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:2880. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo RS za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območna enota Ljubljana.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih, zgodovinskih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt in bližnji odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju spomeniških lastnosti,
– strokovno obnavljanje in vzdrževanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednosti arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin,
– prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov v neposredni bližini spomenika zaradi ohranjanja funkcije prostora, njegovega zgodovinskega pomena in vedutnih pogledov na spomenik. Izjeme so možne po predhodnem soglasju Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, umetnostne, zgodovinske in krajinske vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije ali dela spomenika in vsak poseg v spomenik, njegove dele in zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturno varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno varstveno soglasje zavoda.

Občinska uprava Občine Litija mora v treh mesecih po uveljavitvi odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu spomenika v skladu z zakonom.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.