Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 126/03), 16. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 64/99, 98/00) je Občinski svet Občine Kozje na 7. redni seji dne 12. 7. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi: Dvorec Kozje – Kozje št. 8 (EŠD: 18732) (v nadaljevanju spomenik).
Tipološke in umetnostno zgodovinske značilnosti dvorca in njegova pomembna prostorska vloga mu dajejo značaj kulturnega spomenika lokalnega pomena.

Spomenik se nahaja v katastrski občini Kozje na parcelnih številkah 1350/10, 1350/6, 1350/11, 1350/12.
Dvorec Kozje je naslednik starejšega renesančnega dvorca, zgrajenega sredi 17. stoletja kot novi sedež gospoščine opuščenega zgodnjesrednjeveškega gradu Kozje. Zgradil ga je okoli leta 1850 Johan Eduard Sekol, lastnik gospoščine med leti 1826–1870. Dvorec je odličen primer strogega neobaročnega klasicizma, ki se je izkazoval z jasnimi tektonskim konceptom in pretehtano členitvijo pročelja ter funkcionalno zasnovano notranjščino. S svojo impozantno arhitekturno maso je skupaj z župno cerkvijo predstavljal sedež cerkvene in posvetne trške oblasti ter oblikoval najvidnejšo dominanto v naselju in v širšem prostoru. Dvorec je obdajala parkovno oblikovana površina, ki se je na jugozahodu iztekla v strmo pobočje. Kompleks stavbe s pripadajočim odprtim prostorom je tudi danes ključni del naselbinske identitete trga – urbanističnega spomenika – in njegove prostorske silhuete.
Zaradi umetnostno-zgodovinskih in arhitekturnih lastnosti ima poseben pomen za Občino Kozje, zato se razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Na podlagi tega odloka se pri parcelnih številkah 1350/10, 1350/6, 1350/11, 1350/12, vpisani v vložni številki 540, k.o. Kozje vpiše zaznamba, da je objekt razglašen za kulturni spomenik na območju Občine Kozje.
Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000, Kozje 40.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje vseh njegovih spomeniških lastnosti. Za vsak poseg na spomeniku so potrebni predhodni opisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu spomenika v skladu z zakonom.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.