Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-UPB1, Uradni list RS, št. 51/06) in 24. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 94/05 in 23/06) je Občinski svet Občine Žalec na 7. seji dne 2. julija 2007 sprejel

Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje ter vrste pomoči za majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L, št. 10 z dne 13. 1. 2001, str. 33, z vsemi spremembami), v nadaljevanju priloga 1 Uredbe (ES), št. 70/2001, v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L, št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3) (v nadaljevanju Uredba za skupinske izjeme), in z Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L, št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5) za naložbe v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetijah, ter z Uredbo Sveta (ES), št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005, o podpori za razvoj podeželja Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L, št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1–40).

Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in razvoja kmetijstva ter podeželja za obdobje 2007–2013 v Občini Žalec (v nadaljevanju: občine) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z Odlokom o proračunu Občine Žalec za tekoče leto.

Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 87 (1) Pogodbe;
– »kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode iz seznama v Prilogi 1 pogodbe ES, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000, proizvode, ki se uvrščajo v oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti izdelki), proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe EGS št. 1898/87;
– »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijah za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
– »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
– »majhna podjetja« pomeni podjetje, ki ima manj kot 50 zaposlenih in 10 milijonov evrov letnega prometa;
– »srednje velika podjetja« imajo manj kakor 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov evrov in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov evrov;
– »mikro-podjetja«: imajo manj kot 10 zaposlenih in manj kot 2 milijona EUR letnega prometa;
– »bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov;
– »območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, kakor so jih države članice opredelile na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1257/1999 (v nadaljevanju: OMD);
– »kakovosten proizvod« pomeni proizvod, ki izpolnjuje merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005;
– »podjetja v težavah« pomeni, da se za ta namen štejejo smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2). Za podjetja v težavah, ko ni zmožno z lastnimi sredstvi ali s sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov, preprečiti izgube, ki brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj družbe.

Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se sredstva za izvajanje ukrepov usmerjajo preko naslednjih pravnih podlag in ukrepov:

+------------------------------+-------------------------------+
|Pravna podlaga                |ukrep                          |
+------------------------------+-------------------------------+
|Uredba Komisije (ES) št.      |1. Naložbe v kmetijska         |
|1857/2006 z dne 15. 12. 2006 o|gospodarstva za primarno       |
|uporabi členov 87 in 88       |proizvodnjo                    |
|Pogodbe pri državni pomoči za |2. Varstvo tradicionalnih      |
|majhna in srednje velika      |krajin in stavb                |
|podjetja, ki se ukvarjajo s   |3. Premestitev kmetijskih      |
|proizvodnjo kmetijskih        |poslopij v javnem interesu     |
|proizvodov)                   |4. Pomoč za plačilo            |
|                              |zavarovalnih premij            |
|                              |5. Pomoč za zaokrožitev        |
|                              |zemljišč                       |
|                              |6. Pomoč za spodbujanje        |
|                              |kakovostnih kmetijskih         |
|                              |proizvodov                     |
|                              |7. Zagotavljanje tehnične      |
|                              |podpore v kmetijstvu           |
+------------------------------+-------------------------------+
|Uredba Komisije (ES) št.      |8. Naložbe za opravljanje      |
|1998/2006 z dne 15. 12. 2006 o|dopolnilne dejavnosti na       |
|uporabi členov 87 in 88       |kmetijah                       |
|Pogodbe pri pomoči de minimis |                               |
+------------------------------+-------------------------------+
|Ostali ukrepi občine          |9. Izvajanje lokalne razvojne  |
|                              |strategije                     |
+------------------------------+-------------------------------+

Cilji ohranjanja in razvoja kmetijstva ter podeželja na območju Občine Žalec so:
– ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine,
– ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja,
– povečanje konkurenčnosti primarnega sektorja,
– boljša učinkovitost in strokovnost kmetijstva,
– spodbujanje diverzifikacije.

Upravičenci do pomoči so:
(1) Za ukrepe iz 8. do 12. člena:
– kmetijska gospodarstva – pravne in fizične osebe, SME podjetja, opredeljenih v Prilogi 1 Uredbe (ES) št. 70/2001, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo sedež na območju Občine Žalec in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: nosilci kmetijskih gospodarstev);
(2) Za zagotavljanje tehnične podpore iz 14. člena:
– registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije (v nadaljevanju: društva in združenja);
– organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (v nadaljevanju: registrirani izvajalci);
(3) Za ukrepe iz 16. člena:
– nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti, ki so ali se bodo registrirali za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljevanju: nosilci dopolnilnih dejavnosti);
(4) Za ukrep iz 18. člena:
– lokalna akcijska skupina, odgovorna za izvajanje lokalne razvojne strategije na območju občine.

Namen ukrepa:
– posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje ob izpolnjevanju standardov Skupnosti;
– povečanje konkurenčnosti primarnega kmetijskega sektorja;
– dvig kakovosti v pridelavi;
– povečanje zaposlenosti;
– ohranjanje obdelanosti kmetijskih površin.
Cilji ukrepa:
– zmanjšanje proizvodnih stroškov,
– izboljšanje in preusmeritev proizvodnje,
– izboljšanje kakovosti,
– ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali,
– boljše izkoriščanje naravnih virov (pašnikov in travnikov).
Predmet pomoči:
1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo:
– naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc;
– naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo;
– naložbe v posodobitev sušilnic za hmelj, vključno s pripadajočo opremo;
– nakup kmetijske mehanizacije in opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
– nakup kmetijskih zemljišč, v vrednosti do 10% vrednosti celotne naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotne investicije;
– prva postavitev ekstenzivnih travniških sadovnjakov ter prva postavitev oziroma prestrukturiranje intenzivnih trajnih nasadov sadovnjakov, vključno z jagodišči ter hmeljišči;
– nakup in postavitev rastlinjakov, plastenjakov, vključno s pripadajočo opremo;
– nakup in postavitev mrež proti toči.
Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki.
2. Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov:
– naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali in obor za rejo gojene divjadi;
– naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih;
– naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25%, ki so v zasebni lasti, vključno z izgradnjo pripadajočih vodnih virov, skladno z vso veljavno zakonodajo na tem področju.
Upravičenci:
Nosilci kmetijskih gospodarstev.
Pogoji upravičenosti:
– izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in tehnologijo, ki ga pripravi za to pristojna strokovna institucija;
– ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijo;
– pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja;
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
– naložba mora biti v skladu s Standardi Skupnosti;
– kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naštetih specifičnih ciljev tega ukrepa, kar mora biti razvidno iz vloge;
– po zaključku investicije mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati standard za dobro počutje živali;
– do pomoči so upravičena kmetijska podjetja, ki niso podjetja v težavah.
Upravičeni stroški:
– stroški posodobitve hlevov (gradbena in obrtniška dela, oprema stojišč, ležišč, privezov in boksov, električna oprema, prezračevalni sistemi, napajalni sistemi …);
– stroški nakupa in montaže nove tehnološke opreme (za krmljenje, molžo in izločke …);
– stroški nakupa materiala, opreme in stroški novogradnje pomožnih živinorejskih objektov (sofinanciranje obnove ali rekonstrukcije gnojnih jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda nitratne direktive ni mogoče);
– stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije in opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
– stroški prve postavitve ekstenzivnih trajnih nasadov ali postavitve oziroma prestrukturiranja obstoječih intenzivnih trajnih nasadov (priprava zemljišča in postavitev opore in ograje, nakup večletnega sadilnega materiala, postavitev mrež proti toči, menjava drogov, sider in žičnih vrvi);
– stroški nakupa in postavitve rastlinjaka ali plastenjaka s pripadajočo opremo;
– stroški nakupa opreme za ureditev pašnikov in obor (oprema za ograditev in pregraditev pašnika na pašne čredinke, pašni aparat, ureditev napajališč …);
– stroški izvedbe agromelioracijskih del, razen drenažna dela in material za drenažo;
– stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški študije za izvedljivost, nakup patentov in licenc …).
Podpore se ne dodelijo za:
– davke, razne takse in režijske stroške;
– stroške zavarovanja;
– stroške za refinanciranje obresti;
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
– investicije povezane z drenažiranjem kmetijskih zemljišč;
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
– nakup enoletnih rastlin;
– investicije v naložbe trgovine;
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU;
– nakup proizvodnih pravic.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– do 50% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki;
– do 40% upravičenih stroškov za ostala območja;
– če naložbo izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, se intenzivnost pomoči poveča za 10% (te naložbe morajo biti opredeljene v poslovnem načrtu kot je določeno v členu 22 (c) in izpolnjeni morajo biti pogoji iz člena 22 Uredbe 1698/2006).
Pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali.
Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju ne sme preseči 400.000 € v katerem koli obdobju treh proračunskih let oziroma 500.000 € na območjih z omejenimi dejavniki iz nacionalnih virov in lokalnih virov.

Namen ukrepa:
Z ukrepom želimo ohranjati proizvodno in neproizvodno dediščino na podeželju – objekte/tradicionalne stavbe ter prispevati k privlačnosti vaškega okolja kot bivalnega prostora in potenciala za razvoj drugih dejavnosti. V okviru ukrepa se bodo izvajale podpore investicijam, ki imajo poseben pomen za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na podeželju.
Cilji ukrepa:
– ohranitev naravne in kulturne dediščine na podeželju;
– prispevati k izboljšanju kvalitete bivanja na podeželju.
Predmet podpore:
Predmet podpore je sofinanciranje obnove zgodovinskih znamenitosti, zaščitenih z občinskim odlokom in sicer:
– za naložbe namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti);
– za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije.
Upravičenci:
Nosilci kmetijskih gospodarstev.
Pogoji upravičenosti:
– objekt mora biti zaščiten z odlokom občine;
– obnova objekta mora potekati v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje;
– predloženi morajo biti predračuni.
Upravičeni stroški:
– splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije (stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program …);
– stroški nakupa materiala in izvedbe del.
Podpore se ne dodelijo za:
– davke, razne takse in režijske stroške;
– stroške zavarovanja;
– stroške za refinanciranje obresti;
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine in
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– za naložbe v neproizvodne objekte do 100% dejanskih stroškov;
– za naložbe v proizvodna sredstva na kmetijah do 60% dejanskih stroškov oziroma 75% na OMD, ki ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije;
– dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100% za pokritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah.

Namen ukrepa:
Namen ukrepa je ublažiti posledice, ki nastanejo zaradi premestitve poslopja, odstranitve obstoječih stavb ter poseganje v proces utečene proizvodnje na kmetiji, skrajšati čas za ponovno vzpostavitev in eventualno izboljšanje pogojev.
Cilj ukrepa:
Upravičencu pomagati za čim prejšnjo vzpostavitev pogojev za normalno poslovanje.
Predmet podpore:
Predmet podpore je sofinanciranje premestitve poslopji v javnem interesu.
Upravičenci:
Nosilci kmetijskih gospodarstev.
Pogoji upravičenosti:
Razlastitev na podlagi javnega interesa občine.
Upravičeni stroški:
– razstavljanje, odstranitev in ponovna postavitev obstoječih stavb;
– razstavljanje, odstranitev in ponovna postavitev obstoječih stavb, s posledico pridobitve nadomestnega modernejšega poslopja;
– razstavljanje, odstranitev in ponovna postavitev s povečanjem proizvodne zmogljivosti.
Podpore se ne dodelijo za:
– že izvedena dela,
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine in
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– do 100% dejanskih stroškov, če premestitev poslopja zajema le razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb;
– če je posledica premestitve poslopja, da kmet dobi modernejše poslopje, mora sam prispevati vsaj 50% na OMD, na ostalih območjih pa vsaj 60% povečanja vrednosti poslopja po premestitvi. Če je upravičenec mladi kmet, je njegov prispevek vsaj 55% ali 45% na OMD;
– če je posledica premestitve poslopja povečanje proizvodne zmogljivosti, mora kmet sam prispevati vsaj 60%, na OMD pa vsaj 50% stroškov v zvezi s povečanjem zmogljivosti. Če je upravičenec mladi kmet, je njegov prispevek vsaj 55% ali 45% na OMD.

Namen ukrepa:
Namen ukrepa je s povečanjem obsega zavarovanj zmanjšati posledice in tveganja, ki jih na plodovih in posevkih naredijo naravne nesreče kot so spomladanska pozeba, toča, požar, udar strele, vihar in poplave ter zmanjšati izgube, nastale zaradi bolezni živali.
Cilj ukrepa:
Vključevanje čim večjega števila kmetij v sistem zavarovanj posevkov in plodov ter živali.
Predmet podpore:
Sofinancira se zavarovalna premija v skladu z nacionalnim predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto.
Upravičenci:
Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto.
Pogoji upravičenosti:
– izpolnjevati določila nacionalnega predpisa, ki ureja sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto.
Upravičeni stroški:
Sofinanciranje zavarovalnih premij za:
– zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostjo toče, spomladansko pozebo, požarom, udarom strele, viharjem in poplavami,
– zavarovanje živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni.
Podpore se ne dodelijo:
– za tiste deleže pomoči, kot jih s predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto določi Vlada Republike Slovenije;
– kmetijskim gospodarstvom, ki niso vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo;
– kmetijskim gospodarstvom, ki imajo sedež in pretežni del površin, ki so predmet zavarovanja, izven območja občine.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– višina sofinanciranja občine je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50% opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanja živali za primer bolezni.

Namen ukrepa:
Zaradi velikega števila majhnih in razpršenih parcel in neugodne posestne strukture je namen ukrepa spodbuditi večji interes za zamenjavo in komasacijo kmetijskih zemljišč na območju občine in s tem povečati gospodarsko uspešnost kmetijskih gospodarstev.
Cilj ukrepa:
S sofinanciranjem združevanj in menjav kmetijskih zemljišč omogočiti večjo racionalnost pri obdelavi kmetijskih zemljišč in s tem zmanjšati stroške pridelave.
Predmet podpore:
Predmet podpore je sofinanciranje stroškov, nastalih z zaokrožitvijo in komasacijo zemljišč.
Upravičenci:
Nosilci kmetijskih gospodarstev.
Pogoji upravičenosti:
Krijejo se stroški pravnih in upravnih postopkov.
Upravičeni stroški:
– stroški pravnih in upravnih postopkov.
Podpore se ne dodelijo:
– za aktivnosti, ki se izvajajo izven območja občine,
– za aktivnosti, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov.

Namen ukrepa:
Namen ukrepa je spodbujati proizvodnjo kakovostnih kmetijskih proizvodov in s tem potrošnikom omogočiti večjo možnost dostopa do prehranskih proizvodov višje kakovosti. Prav tako je namen ukrepa promovirati območje pridelave kakovostnih kmetijskih proizvodov in s tem širjenje in uveljavljanje podjetniških iniciativ.
Cilji ukrepa:
– doseganje višje dodane vrednosti za osnovne kmetijske proizvode;
– utrjevanje tržnega položaja kmetov;
– izboljšanje dohodkovnega položaja kmetov;
– povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki proizvajajo kakovostne kmetijske proizvode in so vključena v sheme kakovosti.
Predmet podpore:
Predmet podpore je spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov.
Upravičenci:
Skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije.
Pogoji upravičenosti:
Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju, in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če storitve zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve.
Izvajalci pomoči za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov po tem pravilniku so organizacije, ki so registrirane za to dejavnost.
Občina z izvajalci sklene pogodbo, v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil.
Upravičeni stroški:
Pomoč se lahko odobri za pokritje stroškov, če so v zvezi z izboljšanjem kakovosti kmetijskih proizvodov in sicer:
– za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznanje geografskih označb in označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti.
Podpore se ne dodelijo:
– za aktivnosti, ki se izvajajo izven območja občine;
– za aktivnosti, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU;
– za stroške, ki nastanejo ob izvajanju investicij;
– za stroške, ki nastanejo ob nadzoru, ki ga opravi sam kmet ali proizvajalec ali če zakonodaja EU predpisuje, da stroške nadzora nosijo proizvajalci sami.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– do 100% dejansko nastalih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.

Namen ukrepa
Namen ukrepa je zagotavljati boljšo učinkovitost in strokovnost kmetijstva ter prispevati k njegovi dolgoročni sposobnosti preživetja.
Cilji ukrepa:
– boljša učinkovitost kmetijstva in dolgoročna sposobnost preživetja;
– omogočiti nadomeščanje na kmetiji v primeru bolezni.
Predmet podpore:
– stroški izobraževanja in usposabljanja, svetovalnih storitev, organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, publikacij, spletišč in sodelovanja na tekmovanjih;
– stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom.
Upravičenci:
1. društva in združenja,
2. registrirani izvajalci.
Občina z izvajalci sklene pogodbo, v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil.
Pogoji upravičenosti:
Upravičenci morajo k vlogi predložiti letni program dela in ostala dokazila, zahtevana z javnim razpisom.
Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na stroške za zagotavljanje storitve.
Upravičeni stroški:
1. Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje stroškov organiziranja in materialnih stroškov za izvedbo programov usposabljanja (predavanja, informativna izobraževanja, krožki, tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije …):
– najem prostora,
– honorar izvajalcu,
– oglaševanje,
– gradiva za udeležence,
– stroški izvedbe strokovnih ekskurzij.
2. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani:
– honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.
3. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih:
– stroški udeležbe,
– potni stroški,
– stroški publikacij,
– najemnine razstavnih prostorov,
– simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca.
4. Stroški publikacij (katalogov, spletišč), ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani).
5. Za nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom:
– stroški dela najete delovne sile,
– stroški strojnih storitev.
Podpore se ne dodelijo:
– za že izvedene aktivnosti;
– za stroške storitev povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje;
– za stroške svetovanja, ki so financirani v okviru javne svetovalne službe.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– pomoč lahko krije do 100% stroškov;
– pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.

(1) Najvišji zneski pomoči, določeni v členih 12. do 15. tega pravilnika, se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti.
(2) V zvezi z istimi stroški se pomoč, izvzeta z Uredbo ES št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z Uredbo ES št. 1857/2006.
(3) Pomoč, izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006, se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) številka 1860/2004 glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi ES št. 1857/2006 in v tem pravilniku.

Namen ukrepa:
Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje dohodkovnega položaja in utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodarstev.
Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev že obstoječe dopolnilne dejavnosti.
Cilj ukrepa:
– povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Predmet podpore:
Predmet podpore so naložbe za sledeče vrste namenov:
– predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj ter maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov);
– neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah;
– neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije;
– turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost – ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, žičnice, vlečnice, sedežnice, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike);
– dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic);
– pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji;
– storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le teh v najem;
– izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji;
– zbiranje in kompostiranje organskih snovi;
– aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.
Upravičenci:
Nosilci in bodoči nosilci dopolnilnih dejavnosti.
Pogoji upravičenosti:
– izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in tehnologijo, ki ga opravi za to pooblaščena pristojna institucija;
– ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijo;
– pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja;
– mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti;
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
– naložba mora biti v skladu s Standardi Skupnosti;
– upravičenci morajo po kočani investiciji izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji;
– fotokopija dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le-ta še ni registrirana;
– dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.
Upravičeni stroški:
– gradbena in obrtniška dela;
– stroški nakupa nove opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
– stroški promocije;
– stroški udeležbe na izobraževanjih in usposabljanjih;
– splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta.
Podpore se ne dodelijo za:
– davke, razne takse in režijske stroške,
– stroške zavarovanja,
– stroške za refinanciranje obresti,
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine,
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU in nakup proizvodnih pravic.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– do 50% upravičenih stroškov.
Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 100.000 € v sektorju transporta oziroma 200.000 € bruto za področje predelave in trženja v katerem koli obdobju treh proračunskih let (2. člen Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis).

Namen ukrepa:
Zagotoviti večletno podporo inovativnim partnerskim razvojnim iniciativam na podeželju, ki bodo prispevale k razvoju delovnih mest in kakovosti življenja na podeželju.
Cilj ukrepa:
Izvajanje projektov po načelih Leader.
Sredstva bodo dodeljena za upravljanje in izvajanje lokalne razvojne strategije na podlagi letnega programa lokalne akcijske skupine.
Upravičenci:
– lokalna akcijska skupina.
Pogoji upravičenosti:
– predložen letni program upravljanja in izvajanja lokalne razvojne strategije.
Finančne določbe:
Sredstva bodo dodeljena za upravljanje in izvajanje lokalne razvojne strategije na podlagi letnega programa Lokalne akcijske skupine in sicer:
– do 50% opravičljivih stroškov za izvajanje projektov.

Merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči po tem pravilniku bodo podrobneje določena v javnem razpisu.

Pomoči se bodo dodeljevale na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih.
K vlogi za dodelitev sredstev bodo upravičenci poleg ostalih, z razpisom zahtevanih podatkov morali obvezno priložiti izjavo, da upravičenec za ta namen v tekočem letu še ni prejel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov. Če pa je, njeno višino pridobi občina od izplačevalca oziroma njeno višino dokaže vlagatelj z ustrezno dokumentacijo.
Do pomoči so upravičena kmetijska podjetja, ki niso podjetja v težavah.

Medsebojne obveznosti med občino in upravičencem se bodo uredile s pogodbo.
Pred sklenitvijo pogodbe bo občina upravičencu izdala sklep o višini odobrenih sredstev in opravičljivih stroških za posamezen ukrep in namen.

Nadzor nad namensko porabo sredstev opravlja komisija, ki jo imenuje župan.
V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 80/02, 78/03 in 16/05).

Ta pravilnik začne veljati štirinajsti delovni dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za programsko obdobje 2007–2013.