Občine Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Tabor in Vransko so na Skupščini Javnega komunalnega podjetja Žalec d.o.o. je na 25. seji, dne 7. 5. 2007 na predlog upravljavca javne kanalizacije, sprejele
P R A V I L N I K
o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom (v nadaljnjem besedilu: tehnični pravilnik za kanalizacijo) se podrobneje urejata tehnična izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega omrežja ter kanalizacijskih objektov in naprav v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Žalec d.o.o.
Ob določilih tega pravilnika je treba obvezno upoštevati tudi veljavne zakone, standarde, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost.
2. člen
Tehnični pravilnik za kanalizacijo so dolžni upoštevati vsi sodelujoči pri upravnem postopku, planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji in rekonstrukciji), komunalnem opremljanju, upravljanju in uporabi kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav in drugih komunalnih vodov, ki vplivajo na javno kanalizacijo, izvajalec gospodarske javne službe in uporabniki javne kanalizacije.
Tehnični pravilnik za kanalizacijo velja na območju občin: Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko.
2. DEFINICIJE KANALIZACIJSKIH SISTEMOV PO NAMENU UPORABE IN PO SESTAVNIH DELIH
3. člen
Javna kanalizacija so medsebojno funkcionalno povezane naprave in objekti, ki so namenjeni za odvajanje in čiščenje odpadnih voda uporabnikov. Naprave in objekti javne kanalizacije so:
– kanalizacijsko omrežje z revizijskimi in priključnimi jaški,
– razbremenilniki visokih voda,
– zadrževalni bazeni padavinskih voda,
– črpališča odpadnih voda,
– čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda,
– drugi objekti in naprave, ki so namenjeni za pravilno in nemoteno odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
4. člen
Notranja kanalizacija so naprave in objekti, ki so namenjeni za odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu uporabniku in ki je priključena na javno kanalizacijo. Notranja kanalizacija je praviloma priključena na javno kanalizacijo po spojnem kanalu v najbližji revizijski jašek na javni kanalizaciji.
Za notranjo kanalizacijo se štejejo:
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu,
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo odpadnih voda,
– spojni kanal,
– kontrolni jašek oziroma mersko mesto na spojnem kanalu,
– čistilna naprava za pred čiščenje.
5. člen
Javne kanalizacijske sisteme glede na namen odvodnje ločimo na:
– mešane: če po kanalizacijskem sistemu odvajamo komunalno odpadno in padavinsko vodo skupaj,
– ločene: če v en kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko vodo, v drugega pa komunalno odpadno vodo.
V predelih, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje za zbiranje odpadnih in padavinskih voda, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako, da se padavinske vode odvajajo po ločenem spojnem kanalu.
6. člen
Javno kanalizacijsko omrežje in naprave se po svojem namenu in funkciji delijo na sekundarne, primarne in magistralne.
a) Sekundarno omrežje in naprave so:
– kanalizacija mešanega in ločenega omrežja za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij).
b) Primarno omrežje in naprave:
– kanalski cevovodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območjih v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda iz več stanovanjskih območij in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naselij),
– naprave za čiščenje odpadnih voda iz več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih).
c) Magistralno omrežje je sestavljeno iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij, povezuje dve ali več naselij in se zaključi v skupni čistilni napravi.
7. člen
Drugi izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
– kanal je cevovod za odvajanje odpadnih voda,
– spojni kanal je kanal od objekta do priključnega jaška na javno kanalizacijo,
– kontrolni jašek je jašek na spojnem kanalu za meritve in odvzem vzorcev,
– revizijski jašek je jašek na notranji ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora in izvajanje vzdrževalnih del,
– priključni jašek je jašek na javnem kanalu, v katerega se izvede priključitev kanalizacije uporabnika,
– kaskada je prelivna stopnica v kanalu,
– zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinskih voda,
– razbremenilnik visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinskih voda v javno kanalizacijo,
– peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadnih voda,
– črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda,
– čistilna naprava je objekt za primarno, sekundarno in terciarno čiščenje odpadnih voda,
– čistilna naprava za pred čiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom, da se iz odpadnih voda popolnoma ali delno izločijo tiste škodljive snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji in je nameščena praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo.
3. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA JAVNE KANALIZACIJE
8. člen
Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega pravilnika in smernice, ki jih opredeljujejo izvajalec javne službe, državni standardi SIST in Evropski standardi EN. Pri projektiranju in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in naprav.
9. člen
(Materiali)
Vgrajeni materiali morajo zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). Glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti ne smejo spreminjati kakovosti vode.
Material iz katerega so izdelane cevi in jaški, naj se izbere glede na namen, obtežbo, hidravlične zahteve, kemično odpornost, abrazijo in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki naj znaša minimalno 50 let.
Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednji materiali: polivinil klorid, polietilen, armirani poliester, armirani beton, duktilna litina, keramika, jeklo.
10. člen
(Cevi)
Vse vgrajene kanalizacijske cevi morajo imeti ateste za predpisano temensko trdnost, ki je določena glede na vrsto prometne obremenitve in morajo ustrezati namenu, za katerega se uporabljajo.
Globina vkopa temena kanalizacijskih cevi naj bo minimalno 0,80 m.
Najmanjši dovoljeni notranji premer gravitacijskega kanala javne kanalizacije je DN 200 mm, najmanjši dovoljeni notranji premer spojnega kanala je DN 150 mm. Najmanjši dovoljeni notranji premer tlačnega kanala javne kanalizacije je DN 80 mm.
Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s.
11. člen
Kanalizacijske cevi se morajo, ob upoštevanju navodil proizvajalca, zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna.
12. člen
Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico debeline 10 cm, v območju talne vode pa na betonsko podlago.
13. člen
(Revizijski jaški)
Revizijski jaški se gradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali prečni profil kanala, in na mestih združitve dveh ali več kanalov.
Maksimalne razdalje med revizijskimi jaški so:
za kanale do vključno DN 800 mm 100 m
za kanale > DN 800 mm 150 m.
V primeru, ko je višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala večja od 0,50 m, je treba predvideti kaskadni revizijski jašek.
V primeru, ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih lomih treba izvesti umirjevalne jaške. Z umirjevalnimi jaški se zmanjša energija curka na stene revizijskega jaška.
Kanalizacijski jaški se morajo zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je jašek zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da jaški ne bi prenesli temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna. Pri vgrajevanju in zasipu je potrebno upoštevati navodila proizvajalca.
14. člen
Revizijski jaški morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja in vzdrževanja s stroji.
Revizijski jaški naj bodo izdelani v skladu s standardom EN premera DN 625,800 in 1000 mm notranjega premera ID 625,800 in 1000 mm.
Jašek sestavljajo naslednji elementi ki se lahko medsebojno sestavljajo s tesnili, se varijo ali so izdelani v enem kosu (kompaktna izvedba).
– Dno jaška z muldo z enim iztokom in tremi vtoki pod kotom 135°, 180° in 225° glede na iztok ali
– Dno jaška z muldo z enim iztokom in vtokom pod kotom 180° glede na iztok. Višina mulde v jašku je enaka premeru največje dimenzije možne priključne cevi na jašku.
Dno jaška se določi po potrebi glede na potrebno število vtokov.
– Obroči (segmenti) za telo jaška potrebne višine.
– Konus jaška z vstopno odprtino DN 625 mm. Izdelan mora biti tako, da je možno zmanjševanje ali povišanje konusa za 250 mm na samem gradbišču.
Vstopni priključki v dno jaška in dodatni priključki v telo jaška se izdelajo po enakem sistemu. Jaški morajo imeti možnost izdelave dodatnega priključka v muldo jaška ali v telo jaška na samem gradbišču ne glede na izbrano vrsto cevi. Vsi elementi jaška morajo imeti enako debelino stene in so izdelani iz enakega materiala. Način spajanja delov jaškov med seboj in izdelava vstopnih in iztopnih priključkov mora zagotavljati trajno vodotesnost.
15. člen
(Pokrovi)
Pokrovi na revizijskih jaških naj bodo litoželezni, dimenzije 60 x 60 cm ali Ø 600 mm in dimenzionirani ob upoštevanju veljavnega standarda EN124. Na pokrovu mora biti napis KANALIZACIJA.
Pri uporabi prefabriciranih jaškov je potrebno na mestih, kjer se zahteva nosilnost pokrovov do 12,5 kN (razred B), predvideti jaške, ki omogočajo vgradnjo pokrovov razreda B direktno na jašek, brez dodatnih del. Za pokrove razreda D (do 40 kN) se zahteva vgradnja plavajočih pokrovov na betonski sidrni obroč s prenosom obtežbe v podlago cestišča okrog jaška. Obvezno je potrebno predvideti uporabo izravnalnih obročev med betonskimi sidrnimi obroči ter pokrovi jaškov.
Na poplavnem območju mora biti pokrov jaška vodotesen ali pa mora biti dvignjen za 0,50 m nad višinsko koto stoletne vode.
16. člen
(Razbremenilniki, zadrževalni bazeni)
Razbremenilniki in zadrževalni bazeni so objekti na kanalski mreži in služijo za odvod deževne vode. Gradimo jih z namenom, da v času močnejših padavin del padavinske vode odvajamo neposredno v odvodnik in s tem znižamo maksimalne pretoke v odvodnih kanalih.
17. člen
(Dimenzioniranje)
Pri dimenzioniranju razbremenilnikov in zadrževalnih bazenov, ki so znotraj centralnega sistema dolinske kanalizacije, je treba upoštevati:
– pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno onesnaženi val, je treba zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo.
Pri projektiranju bazena je treba upoštevati parametre (količina zadržane vode, višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi upravljavec javnega kanalizacijskega sistema.
Pri projektiranju in dimenzioniranju razbremenilnikov in zadrževalnih bazenov na lokalnih kanalskih sistemih je treba navedena določila smiselno upoštevati.
18. člen
(Deli razbremenilnika)
Razbremenilniki so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:
– dotočni kanal,
– razbremenilna komora s prelivno steno,
– dušilna komora z vgrajeno dušilko (dušilna zapornica, težnostna dušilka ipd.),
– iztočni kanal iz dušilne komore,
– iztočni kanal za odvod prelite vode iz razbremenilne komore v odvodnik.
V razbremenilne objekte se po potrebi vgrajuje naslednja oprema:
– dušilke, zapornice, regulacijske prelivne stene ipd.,
– instalacije,
– v primeru vgradnje določenih tipov navedene opreme je treba objekt razbremenilnika oskrbeti z nizkonapetostnim elektro priključkom z možnostjo rezervnega napajanja iz mobilnega agregata.
19. člen
(Deli zadrževalnega bazena)
Zadrževalni bazeni so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:
– enote na dotoku v bazen (dotočni kanal, dotočna komora),
– akumulacija (pokrita/nepokrita, peskolov, korito za sušni pretok, akumulacijski prostor, prelivna stena, potopljene stene in drugo),
– enote na iztoku iz bazena (iztočni kanal, kanal za prelito vodo z iztokom v odvodnik in drugo).
V bazene je po potrebi treba vgraditi naslednjo opremo:
– čistilni elementi (avtomatske grablje, naprava za kompaktiranje odpadkov s kontejnerjem, prekucniki za izpiranje dna akumulacije, črpalke in mešala za usedline ter drugo),
– regulacijski elementi (senzorji za merjenje pretoka in nivoja, dušilke, zapornice in drugo).
Vgraditi je treba tudi nekatere inštalacije:
– tlačni sistem za izpiranje sten bazena,
– vodovodni priključek iz javnega vodovoda,
– nizkonapetostni elektropriključek iz omrežja z možnostjo rezervnega napajanja iz mobilnega agregata,
– pri pokritih akumulacijah sistem za prisilno prezračevanje akumulacijskega prostora.
Črpališča
20. člen
(Namen)
Črpališča gradimo povsod tam, kjer vode ni mogoče odvajati gravitacijsko (težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig vode na višji nivo.
21. člen
(Dimenzioniranje)
Treba je upoštevati naslednje pogoje:
– akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku. Pri izračunu minimalne črpalne prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk,
– premer tlačnega voda mora biti minimalno DN 80 mm,
– minimalne potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti črpalke:
– vertikalni vodi: v = 1 m/s,
– horizontalni vodi: v = 0,8 m/s,
– maksimalne hitrosti v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk paralelno:
premer kanala DN 100 mm – v(max)= 2,0 m/s
premer kanala DN 150 mm – v(max)= 2,2 m/s
premer kanala DN 200 mm – v(max)= 2,4 m/s
– izbor opreme črpališča (grablje, kompaktor …) je odvisen od načina črpanja in izbire tipa črpališča (zaprt, odprt sistem),
– zmogljivost črpalk se določa na podlagi maksimalnega dotoka v akumulacijski bazen,
– črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi,
– izbrani hidravlični deli črpalk, morajo obdržati visok nivo zmogljivosti črpanja in zmanjšati možnost zamašitve na minimum.
22. člen
(Opis črpališča)
Črpališče naj bo praviloma klasične vodnjaške oblike (okroglo), ustreznega premera. Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer pa naj bo le pokrito s pokrovom. Predvideno naj bo, da se pokrov zaklepa.
Elektro omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja objekta je locirana v neposredni bližini črpalnega bazena, postavljena je na betonski podstavek, izveden po predpisih oziroma zahtevah distributerja električne energije in upravljavca javne kanalizacije.
23. člen
(Tlačni vod)
Izvedbo tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in dejanske možnosti izvedbe. Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod in predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom.
Objekti za izpiranje kanalske mreže (prekucniki)
24. člen
(Namen)
Pri ločenih sistemih, pa tudi pri nekaterih mešanih sistemih, se na začetnih odsekih gradijo jaški za izpiranje kanalske mreže.
Če se kanalska mreža sama po sebi ne izpira dovolj (hitrosti pri srednjem dnevnem pretoku so manjše od 0,4 m/s), je na neprehodnih kanalih treba izvesti dodatne ukrepe za samoizpiranje – jašek s prekucnikom. Delovanje prekucnika mora omogočiti, da v kanalu pride večkrat na dan do kratkotrajnih čistilnih pretokov s hitrostjo, višjo kot 0,7 m/s.
25. člen
(Tehnične zahteve)
Objekt, v katerega je postavljen prekucnik, je praviloma zgrajen iz armiranega betona oziroma iz drugega ustreznega materiala. Prenesti mora vse predvidene obtežbe (zemeljski pritisk, prometna obtežba, hidrostatični pritisk in drugo) in mora biti vodotesen. Imeti mora vstopno odprtino pokrito s primernim pokrovom. Tla v objektu morajo biti nagnjena proti vtoku v kanal, ki se izpira.
V objekt se namesti posoda-prekucnik. Velikost in geometrijske karakteristike prekucnika, ki mora akumulirati ustrezno količino vode, pogojujejo dimenzije objekta.
Prekucnik je posoda, ki se permanentno polni in prazni. Predvidoma se polni z vodo iz vodovoda, kjer to ni mogoče, pa z odpadno vodo. Princip delovanja je zasnovan na spremembi težišča polne posode glede na težišče prazne. Pri polni posodi se skupno težišče posode in akumulirane vode postavi v točko, v kateri je omogočena prevrnitev posode. Močan vodni tok izplakne usedline v kanalu. Tečaji prekucnika morajo biti iz primernega materiala, ki v odpadni vodi ne oksidira.
Peskolovi, lovilci olj in lovilci maščob
26. člen
(Peskolovi)
Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z lovilci lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja usedlin.
27. člen
(Lovilci olj)
Lovilci olj se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje pred izpustom v vodotok, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu z veljavnimi standardi. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih lahkih tekočin. Če so vgrajeni v kanalski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljavec sistema. Lovilci lahkih tekočin morajo imeti izjavo o skladnosti s standardi in opravljen tipski preskus o ustreznosti.
Gradnja lovilcev olj je obvezna:
– na varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih območjih vodarn, v primeru, ko se padavinska voda odvaja v ponikovalnico,
– v avtomehaničnih delavnicah in na pralnih ploščadih,
– na parkiriščih za tovorna vozila in avtobuse.
28. člen
(Lovilci maščob)
Se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno izpustiti v kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo biti po veljavnih standardih. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih maščob. Če so vgrajeni v kanalski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih maščob uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljavec javne kanalizacije. Lovilci maščob morajo imeti izjavo o skladnosti s standardi in opravljen tipski preskus o ustreznosti. Vgradnja lovilcev maščob v objektih za pripravo hrane je obvezna (šole, vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti).
29. člen
(Kanalski priključki)
Kanalski priključek je kanalski vod s pripadajočimi objekti in napravami, ki poteka po parcelah v zasebni lasti in po javni površini, ter predstavlja kanalizacijski vod od prvega revizijskega (priključnega) jaška na parcelni meji uporabnika do priključnega mesta na javni kanalizaciji.
a) Priključek (spoj na javno kanalizacijo) se izvede praviloma pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu in 45° v vertikalni smeri, in sicer praviloma nad niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu.
b) Vse spremembe smeri kanalskih priključkov v neposrednem območju priključitve na javni kanal se lahko izvajajo le z uporabo lokov do največ 45°.
c) Revizijski jaški na kanalskih priključkih do globine dna priključne cevi, –1,30 m pod terenom, so lahko notranjega premera minimalno DN 600 mm, globlji jaški pa so notranjega premera 800 mm.
Cestni požiralniki
30. člen
(Namen)
Cestni požiralniki so del opreme cestišča in se uporabljajo za odvod vode s cestišča.
31. člen
(Vrste)
Glede na funkcijo poznamo:
– požiralnik notranjega premera DN 400 mm z mrežo,
– požiralnik notranjega premera DN 400 mm pod pločnikom. Izstopni priključek na požiralnik se izvede na gradbišču z vodotesnim vstopnim tesnilom.
Meritve količin in parametrov onesnaženja
32. člen
(Namen)
Namen meritev je določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merskih mestih, ki so locirana na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda pred vtokom v kanalizacijski sistem, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnejših iztokih komunalnih voda v odvodnik ter na točkah, ki so pomembne za določitev parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnoloških odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so meritve lahko trajne ali občasne.
33. člen
(Zakonodaja)
Izvedba merskega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja meritev morajo biti v skladu z veljavnimi zakoni, uredbami in pravilniki.
34. člen
(Osnovni načini merjenja)
V kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah uporabljamo naslednje osnovne načine merjenja pretoka odpadne vode:
– odprt sistem, kjer je pretok funkcija globine vode, nagiba ter omočenega preseka v merilnem kanalu: Q = f (h, s, A). Odprt sistem merjenja uporabljamo v odprtem kanalu, kjer voda odteka gravitacijsko;
– zaprt sistem, kjer je pretok funkcija hitrosti vodnega toka in preseka cevi Q = f (v, A). Cev, v kateri teče vodni tok, je popolnoma zaprta in napolnjena z vodo. Zaprt sistem merjenja uporabljamo tam, kjer odpadno vodo črpamo po ceveh.
Merjenje s sledili:
Pretok izračunamo iz znane množine dodanega sledila. Za meritev s sledili mora uporabnik pripraviti poseben načrt izvajanja meritve. Merjenje pretoka s sledili se izvaja le v posebnih primerih (kalibracija merilnih korit, meritev dotoka na čistilne naprave).
Merjenja pretoka odpadne vode se morajo izvajati v skladu s standardi in tehničnimi predpisi.
35. člen
(Splošne tehnične zahteve za postavitev merskega mesta)
Merilno mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev. Merilno mesto mora biti prilagojeno vrsti dejavnosti onesnaževalca. V primeru spremembe dejavnosti je treba ustrezno prilagoditi tudi merilno mesto.
Izvajalcu meritev in upravljavcu mora biti omogočen dostop do merilnega mesta.
V merskem koritu mora biti preprečen rinjeni in plavajoči transport snovi (pesek, krpe ipd.).
V primerni bližini merilnega mesta mora biti posebno varno mesto, prirejeno za postavitev avtomatskega vzorčevalnika za odpadno vodo, ki ga postavi izvajalec javne službe, kadar izvaja kontrolne in raziskovalne meritve na kanalizacijskem omrežju in za to potrebuje podatke z določenega merilnega mesta.
Merilno mesto mora biti varno osvetljeno, tako da je delo možno tudi ponoči.
Ker v kanalizacijskem omrežju lahko nastajajo strupeni in zdravju škodljivi plini, je potrebno omogočiti neovirano (naravno ali prisilno) prezračevanje merilnega mesta in pri tem upoštevati ustrezne tehnične predpise in standarde.
36. člen
(Elektronske naprave, zajemanje in prenos podatkov)
Meritev je lahko:
– ultrazvočna,
– z vpihovanjem zraka in s posrednim merjenjem tlaka,
– z merjenjem globine vode z neposrednim merjenjem tlaka,
– s kombinacijo merjenja globine vode in hitrosti vodnega toka.
Upravljavec javne kanalizacije lahko na stroške uporabnika javne kanalizacije preveri ustreznost naprave.
37. člen
(Prikazovanje, obdelava in prenos podatkov)
Merilna naprava mora biti izdelana tako, da je mogoče na enem ali na več prikazovalnikih neposredno odčitati:
– višino vodne gladine v merilni točki,
– vrednost pretoka, v predpisanih enotah,
– kumulativni pretok.
Možen mora biti kontinuiran zapis s predpisanimi enotami v pisni ali digitalni obliki.
Zapisovanje količin mora biti tako pogosto, da je s primerno natančnostjo mogoče izdelati dnevne in letne krivulje meritev.
38. člen
(Tehnične zahteve za postavitev tipskega merskega mesta za merjenje pretokov)
Gladine vode in oblika profila morajo ustrezati tipu merskega mesta.
Merjenja nivoja naj se izvaja na 3–4 vrednosti H(max) gorvodno od preliva.
Dotočno korito kanala naj bo daljše od 2 m oziroma 10H(max). Pri izdelavi korita je potrebna čim večja dimenzijska natančnost.
Dimenzije dotočnega in odtočnega kanala morajo biti izvedene tako, da je omogočen laminarni tok vode (npr. neovirano prelivanje pri merskih prelivih).
Padec korita naj omogoča minimalno hitrost pri srednjem dnevnem dotoku 0,4 m/s (samoizpiranje).
Širina dotočnega korita naj znaša vsaj 3 širine preliva, merjeno pri maksimalni višini.
Zaradi varnosti morajo biti vsi kovinski deli, ki so vgrajeni v merskem mestu in služijo dostopu, in varovalne ograje iz nerjavečega jekla ali iz drugega obstojnega materiala.
Merilni inštrumenti morajo biti montažni, da jih v primeru poškodbe lahko zamenjamo in po uporabi očistimo.
Čistilne naprave
39. člen
(Osnovne zahteve)
Čistilna naprava za prečiščevanje odpadne vode mora zadostiti naslednjim zahtevam:
– upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za to področje,
– čistilna naprava ne sme biti preobremenjena,
– ne sme predstavljati nevarnost za zdravje in življenje ljudi,
– naprava ne sme povzročati prekomernega smradu, hrupa in emisij,
– nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na najmanjšo možno mero,
– projektirana uporabna doba objektov in naprav: 30 let za gradbene objekte, 10 let za elektrostrojno opremo,
– dosežena mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov,
– načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje,
– možno mora biti povečanje oziroma spremembe procesov na objektih in napravah,
– dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabega delovanja mora biti zmanjšana na minimum,
– poraba energije mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero.
V projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata.
Pri zasnovi čistilne naprave se mora upoštevati naslednje podatke:
– podatki o sestavi odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost agresivnih in korozivnih snovi,
– podatke o klimatskih razmerah in značilnostih lokacije, kot so temperatura, vlažnost, vetrovi ipd.,
– zahteve, ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije, elektromagnetna sevanja ipd.,
– posebne zahteve, ki se nanašajo na zasnovo čistilne naprave in so praviloma določene v razpisni dokumentaciji oziroma v projektni nalogi za objekte in naprave na ČN,
– posebne zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje.
40. člen
(Zahteve za projektiranje)
Pri projektiranju je treba upoštevati več osnovnih zahtev:
Vse ČN na območju občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin, varno in ekonomično odstranjevanje odvečnega blata in drugih odpadkov, v skladu s predpisi.
Za dimenzioniranje hidravličnega dela ČN, biološkega dela ČN ter sekundarnih usedalnikov je potrebno upoštevati 85% vrednost pretoka in biološke obremenitve na dotoku na ČN.
Za izračunavanje obratovalnih stroškov, porabe kemikalij in določitev snovnih bilanc je treba upoštevati 65% vrednost pretoka in biološke obremenitve na dotoku na ČN.
Vse naprave, ki se lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da je dosežena zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo vedno z največjim izkoristkom oziroma če je del vgrajenih naprav pokvarjen.
Kjer je možno in smiselno, je treba predvideti obtoke (bypass) v primeru rekonstrukcije in vzdrževanja.
V primerih, ko je oskrba z energijo lahko pogosto motena, je treba predvideti ustrezno rezervno napajanje elementov in naprav. Proces na ČN mora biti zasnovan tako, da se po končani motnji vzpostavi normalno operativno stanje v najkrajšem možnem času.
ČN mora biti zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode na dotoku in na iztoku iz naprave oziroma iz kateregakoli elementa ČN na mestih, ki so pomembna za kontrolo procesa in emisij.
Vse informacije o kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na ČN, ki so pomembne za efektivno delovanje ČN, morajo biti dostopne (pretoki, nivoji, tlaki, temperature, koncentracija snovi, pH vrednost).
Omogočeno mora biti varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in popravila objektov in naprav na ČN.
Konstrukcijske zahteve.
Konstrukcijske zahteve za objekte so:
– konstrukcija objektov na ČN mora delovati skupaj z vgrajenimi napravami kot funkcionalna celota,
– natančnost pri dimenzioniranju mora biti takšna, da omogoči pravilno inštalacijo in operativnost vgrajenih naprav,
– dosežena mora biti zanesljivost za prenašanje obremenitev (npr. tlak, statične in dinamične obtežbe) v času delovanja in servisiranja naprave,
– dosežena mora biti odpornost proti kemičnim in biološkim obremenitvam snovi iz vode, blata, atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma temperaturnim spremembam,
– dosežena mora biti varnost proti vzgonu, ko so objekti prazni,
– dosežena mora biti vodotesnost.
Posebne pozornosti morajo biti deležni elementi:
– prehodi med objekti in napravami,
– zveze med strojnimi in elektro elementi in napravami,
– dostopi k objektom in napravam,
– ventilacija in temperatura v objektih,
– oskrba z vodo,
– možnost za hitro praznjenje objektov,
– naprave za dvigovanje,
– skladišča za delovna sredstva in za nevarne snovi,
– betonski in zemeljski bazeni,
– korozijska odpornost betonskih objektov.
41. člen
(Zahteve za strojne in elektro naprave, opremo in inštalacije)
Pri zasnovi, delovanju, vzdrževanju in pri rekonstrukciji je posebno pozornost treba posvetiti naslednjim elementom:
– podatki, ki so pomembni za statično in strojno dimenzioniranje elementov in naprav, kot so npr. obtežba, nosilnost, torzija, uporabnost, staranje itd.,
– poti, stopnice in podesti,
– grablje s kompaktorjem,
– pokrovi, montažne odprtine, odprtine za čiščenje,
– premikajoči deli (kolesa ipd.),
– črpalke in kanali,
– vpihovala in kompresorji,
– merilna in kontrolna oprema,
– elektro oprema,
– zaščita materialov proti koroziji,
– kakovosti varjenja.
Pri zasnovi, gradnji in delovanju čistilne naprave je treba določiti in zasledovati:
– vplive na okolje,
– varnost objektov in naprav oziroma posameznih elementov,
– delovanje in vzdrževanje,
– rezervne dele in posebna orodja.
42. člen
(Nadzorni sistem)
Nadzorni sistem naj omogoča operaterju nadzor in upravljanje dislociranih enot preko nadzornega računalnika nameščenega v centru vodenja.
Nadzorni računalnik v centru vodenja mora omogočati povezavo v kabelsko in brezžično omrežje za komunikacijo z dislociranimi objekti in napravami, ter povezavo s centrom vodenja na sedežu podjetja.
Objekti, ki se na novo povezujejo v nadzorni sistem, morajo omogočati kompatibilnost z že obstoječo tehnologijo.
Nadzor in vodenje dislociranih enot se opravlja na samostojnem nadzornem sistemu.
Način komunikacije ter kontrola delovanja naprav in objektov se določi smiselno glede na vrsto, velikost in opremljenost posameznega objekta ali naprave.
Glede na način komunikacije, ki je lahko avtomatsko alarmiranje (sms komunikacija) oziroma neprekinjena komunikacija (UKV-komunikacija), se mora omogočiti prenos naslednjih podatkov in signalov:
Avtomatsko alarmiranje (SMS komunaikacija):
– nadzor vstopa v objekte (zaprto/odprto),
– dnevno sporočanje stanja (obratovalne ure, trenutni nivo, status črpalk in ostalih pogonov),
– sporočanje stanja na zahtevo,
– signali napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v črpalke, pretokovne, prenapetostne in termične zaščite, signali delovanja momentnih zaščit),
– signali delovanja nivojskih zaščitnih stikal,
– kontrola napajanja.
Neprekinjena komunikacija (UKV):
– nadzor vstopa v objekte (zaprto/odprto),
– sporočanje stanja (obratovalne ure, trenutni nivo, status črpalk in ostalih pogonov),
– signali napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v črpalke, pretokovne, prenapetostne in termične zaščite, signali delovanja momentnih zaščit),
– signali delovanja nivojskih zaščitnih stikal,
– kontrola napajanja,
– položajna signalizacija močnostnih in krmilnih elementov ter položaj loput in zapornic,
– meritev trenutnega nivoja, pretoka in kumulativne vrednosti pretoka,
– kontrola napajanja,
– meritev tehnoloških parametrov (temperatura, pH, kisik),
– nadzor vstopa v objekte (zaprto/odprto),
– signali napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v črpalke, pretokovne, prenapetostne in termične zaščite, signali delovanja momentnih zaščit),
– nastavitve parametrov delovanja,
– daljinsko upravljanje.
Elektronapajanje, upravljanje in kontrola delovanja naprav so izvedeni v prosto stoječem ali stenskem elektro razdelilcu z ustrezno antikorozijsko zaščito in najmanj IP 54 mehansko zaščito, lociranem v nadzemnem delu ali na betonskem podstavku ob objektu oziroma v objektu.
Rezervno napajanje ob izpadih električne energije mora biti zagotovljeno iz stacionarnega ali mobilnega agregata.
Elektro razdelilci objektov, pri katerih se ob izpadih električne energije zagotavlja napajanje iz mobilnega agregata, morajo biti opremljeni z opremo in napravami, ki omogočajo varno in enostavno priključitev mobilnega agregata.
Križanje in prečkanje kanalov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti
43. člen
(Splošno)
Pri križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi inštalacijami kanalizacija načeloma poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo načeloma potekati pravokotno, izjemoma je kot prečkanja osi kanalizacije in druge podzemne inštalacije lahko maksimalno 45°.
Ker se mora pri gradnji kanalizacije zagotavljati padec, ima njena lega glede na druge komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi prilagajati kanalizaciji.
Praviloma naj kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi vodi.
44. člen
(Vertikalni svetli odmiki)
Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in drugih kanalov) ne morejo biti manjši od odmikov pogojevanih v naslednjih točkah.
V primerih križanja, ko je:
a) vodovod pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve:
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije, najmanj 1 m na vsako stran,
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m;
b) vodovod nad kanalizacijo, na območju vodopropustnega zemljišča, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve:
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 1,5 m na vsako stran,
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m;
c) vodovod nad kanalizacijo, na območju vodonepropustnega zemljišča,
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m.
45. člen
(Horizontalni svetli odmiki)
Minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti pravo-kotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°.
Minimalni odmik od dreves in okrasnega grmičevja:
od dreves 2,0 m,
od okrasnega grmičevja 1,0 m.
Tabela 1: Minimalni odmiki od ostalih komunalnih vodov
------------------------------------------------------------
Komunalni vod Globina komun. voda v Odmik
odvisnosti od kanala
------------------------------------------------------------
Vodovod Večja ali enaka 3,0 m
(sanitarni in mešani
kanal)
------------------------------------------------------------
Vodovod Večja ali enaka 1,5 m
(padavinska
kanalizacija)
------------------------------------------------------------
Plinovodi, elektrokabli, Večja ali enaka 1,0 m
kabli javne razsvetljave
ali PTT napeljave
------------------------------------------------------------
Toplovod Večja ali enaka 0,8 m
------------------------------------------------------------
Vodovod Manjša (sanitarni in 1,5 m
mešani kanal)
------------------------------------------------------------
Vodovod Manjša (padavinska 1,0 m
kanalizacija)
------------------------------------------------------------
Plinovodi, elektrokabli, Manjša 1,0 m
kabli javne razsvetljave
ali PTT napeljave
------------------------------------------------------------
Toplovod Manjša 0,5 m
------------------------------------------------------------
Horizontalni odmiki so, v posebnih primerih in v soglasju z upravljalci posameznih komunalnih vodov, lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot jih določa standard PSIS prEN 805 v točki 9.3.1, in sicer:
– horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,40 m,
– horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,40 m,
– v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti manjši od 0,20 m.
Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost prisotnih naprav in podzemnih napeljav.
46. člen
(Nadzemno prečkanje)
Nadzemno prečkanje se lahko izvede:
– s pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev in statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega pravilnika,
– s pomočjo cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v drugih točkah tega pravilnika.
Kanal je lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo, lahko pa je vgrajen v kineti. V primeru, ko je kanal vgrajen v kineti, mora imeti montažne pokrove po celi dolžini.
V obeh primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo dilatacij.
47. člen
(Podzemno prečkanje)
Podzemna prečkanja cest, vodovodov, železnic in ostale infrastrukture se praviloma izvedejo v zaščitni cevi s tehnologijo vrtanja, oziroma v skladu s pogoji upravljalcev prečkane infrastrukture. Na obeh straneh prečkanja se na kanalu izvedeta revizijska jaška.
4. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA KANALIZACIJE, KI JE V LASTI UPORABNIKOV
48. člen
(Splošno)
Kanalski priključek (spojni kanal s pripadajočimi objekti) je del objekta, ki je v lasti uporabnika in je namenjen odvajanju vode do javnega kanalizacijskega omrežja. Uporabnik se praviloma priključi na javno kanalizacijo z enim spojnim kanalom, ki je priključen v priključni jašek.
Za izvedbo in projektiranje kanalskih priključkov smiselno veljajo vsa druga določila tega pravilnika, ki v tem poglavju niso posebej navedena.
Za vsak kanalski priključek se izdela projektna dokumentacija, ki upošteva potrebe uporabnika in obvezno temelji na tehničnih karakteristikah javne kanalizacije.
Kanalski priključki so po namenu:
– stalni, ki so namenjeni stalnemu odvodnjavanju vode,
– začasni, ki so namenjeni začasnim potrebam uporabnikov (gradbiščni priključki, priključki za različne prireditve),
– provizorični, ki so namenjeni za odvajanje vode stalnim uporabnikom v času vzdrževalnih del na javnem kanalizacijskem omrežju,
– skupinski kanalski priključki, ki so namenjeni odvajanju vode iz več objektov na ožjem območju (cesta, ulica), kjer ni zgrajen oziroma predviden sistem javne kanalizacije.
Tehnični pogoji izvedb priključkov
49. člen
(Splošni pogoji)
– Najmanjši profil kanalskega priključka je DN 150 mm.
– Za skupinske kanalske priključke veljajo isti tehnični pogoji projektiranja in izvedbe, kot za javno kanalizacijo.
– Priporočljiv minimalni padec kanalskega priključka je 20 ‰.
– V primeru, da razmere ne omogočajo izvedbe priporočljivega minimalnega padca, se lahko padci nivelet kanalizacijskih priključkov določajo po naslednji metodologiji (kot npr DIN 1986):
------------------------------------------------------------
DN Odpadne vode Padavinske vode
ali mešani sistem
------------------------------------------------------------
150 1:DN (15 ‰) 1:DN
Prek 200 1:DN / 2 1:DN
Polnitev h/d 0,5 0 7
------------------------------------------------------------
– Padci nivelet kanalskih priključkov ne smejo biti večji od 5%. Pri večjih padcih se izvedejo višinske stope (kaskade).
– Odvod odpadnih voda se lahko izvede neposredno, če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu.
– Če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, nižja od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu, povišane za 10 cm, se odpadne vode iz više lociranih prostorov ali objektov prek interne kanalizacije vodijo ločeno do zunanjega revizijskega jaška na kanalskem priključku. Iz kletnih prostorov pa se ločeno odvaja odpadne vode preko ustrezno dimenzioniranega internega črpališča do istega zunanjega revizijskega jaška.
– Odsek tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj neodvisnima zaporama, pri čemer mora zapirati ena zapora samodejno pri zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno odpreti oziroma zapreti.
50. člen
(Drugi pogoji)
a) Če je vsebnost odpadnih voda uporabnika drugačna (slabša), kot je to določeno za stanovanjske komunalne odplake, mora biti na interni kanalizaciji vgrajeno predčiščenje oziroma ustrezna čistilna naprava in na kanalskem priključku izveden kontrolni jašek v skladu z določili tega pravilnika.
b) Pri ločenem sistemu odvajanja naj se objekt priključen na koncu kanala z namenom spiranja kanala, priključi preko sifona tudi z meteornimi vodami.
c) Kanalski priključek se lahko izvede le na podlagi projektne dokumentacije in pisnega soglasja upravljavca javne kanalizacije ob obvezni kontroli predstavnika upravljavca.
Pred zasipom kanalskega priključka mora uporabnik predložiti:
– geodetski načrt za objekte, kjer se v objektu vrši poslovna dejavnost in za večstanovanjske objekte,
– izvedbeni načrt za vse individualne stanovanjske objekte, ki ga lahko izdela upravljavec javne kanalizacije.
51. člen
(Pregledi projektov)
Predvideni posegi ali gradnje, ki bistveno vplivajo na obstoječe ali predvideno obratovanje kanalizacijskega sistema, morajo biti projektno obdelani. Vsi projekti morajo biti predloženi v pregled in odobritev.
Pregled projektne dokumentacije izvrši upravljavec kanalizacijskega sistema na stroške investitorja pred izdajo ustreznega soglasja.
Preskušanje
52. člen
(Splošno)
Sisteme za odvod vode je treba preskušati in presojati med gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne gradbene faze, pa tudi med celotnim obdobjem uporabe.
Preskusi in presoje obsegajo:
– preskus tesnosti z vodo; po standardu SIST EN 1610 in O norm B 25-03;
– preskus tesnosti z zrakom; po standardu SIST EN 1610, priporočamo metodo LC;
– preskus infiltracije;
– preskus s pregledom pohodnih kanalov;
– pregled s TV kamero;
– določitev sušnega odtoka;
– nadzor dotokov v sistem;
– nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v odvodnik;
– nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z zrakom) v sistemu;
– nadzor nad dotokom na čistilno napravo.
Izbira vrste preskusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali že obstoječ sistem za odvod vode.
Preskus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali obnovljenem kanalu. Preskus tesnosti je treba opraviti po točno določenem postopku.
Po opravljenem preskusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem preskusu tesnosti je sestavni del tehnične dokumentacije.
5. OBNOVA KANALIZACIJSKIH VODOV
53. člen
Obnova kanalizacijskih vodov predstavlja redno in investicijsko vzdrževanje.
Pred začetkom obnove mora biti izdelana ocena stanja, ki naj vsebuje:
– ugotovitve poškodb in pomanjkljivosti (na podlagi pregleda s TV kamero, meritev pretokov in preskusov tesnosti, evidence popravil, evidence motenj kot so preplavitve, zamašitve, porušitve, posedanja itd.),
– analizo vzrokov za ugotovljene poškodbe in pomanjkljivosti,
– hidravlično presojo dimenzij in padcev,
– stanje obremenitev in obstoječih pogojev vgradnje,
– analizo lastnosti odpadne vode,
– določitev stopnje ogroženosti okolja (podtalnice, vodotokov, objektov v bližini),
– določitev stopnje ogroženosti kanala glede na druge inštalacije,
– pričakovane spremembe prostorskega urejanja,
– omejitve pri možnih gradbenih posegih (promet, dostopnost do objektov),
– oceno stroškov.
Na podlagi ocene stanja in določitve ciljev in prioritet se izbere postopek obnove. Po potrebi se mora za obnovo izdelati projekt oziroma elaborat. Vsebovati mora tudi parametre, ki jih je po opravljeni obnovi možno kontrolirati. Upoštevati se morajo določila standarda EN 752-5 in po potrebi v dodatku A k temu standardu naveden standard držav članic Evropske unije.
6. IZDAJA SOGLASIJ
54. člen
Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo, si mora pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev od izvajalca javne službe.
Soglasje je dokument, s katerim upravljavec javne kanalizacije določa pogoje za priključitev na javno kanalizacijo in za izgradnjo notranje kanalizacije.
Brez upoštevanja projektnih pogojev in izpolnitve pogojev iz soglasja ni mogoča priključitev in uporaba javne kanalizacije.
55. člen
Investitor predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) Za soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in čiščenje,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– soglasje za prekop cestišča,
– soglasja lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
– izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
b) Za soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in čiščenje,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– opis predvidene porabe vode,
– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
– izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
c) Za soglasje k vlogi za uporabno dovoljenje:
– situacijo izvedenega stanja kanalizacijskega priključka v merilu 1:1000 ali 1:500, potrjeno od izvajalca in nadzornega gradnje,
– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
– izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
Za pridobitev soglasja za obstoječe objekte se uporablja točka a) tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.
Izvajalec javne službe lahko z namenom, da racionalizira postopke, po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz točk a), b) in c) tega člena.
Strokovno institucijo, pooblaščeno za izdajo izjav o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov, določajo veljavni predpisi o varovanju posameznih vodnih virov.
56. člen
Izvajalec javne službe mora v soglasju opredeliti:
– možnosti in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo,
– zahteve o ureditvi prečiščenja in izgradnji kontrolnega jaška,
– pogoje glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo,
– pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja h gradnji, kadar je pridobitev takega soglasja potrebna,
– pogoje, katerim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno kanalizacijo,
– postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo.
7. PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO
57. člen
Na podlagi prijave za priključitev in predložene dokumentacije izvajalec javne službe odobri priključitev na javno kanalizacijo s tem, da izvede priključitev ali dopusti izvedbo pod neposredno kontrolo izvajalca javne službe.
Smatra se, da je kanalski priključek izveden, ko izvajalec javne službe pregleda in potrdi ustreznost izvedbe.
V primeru, da kanalski priključek ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in določili tega pravilnika, se priključitev odloži oziroma se izvede prekinitev odvajanja odpadnih ter padavinskih voda, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.
58. člen
Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo se izvede v priključni jašek javne kanalizacije.
Uporabnik javne kanalizacije je po odloku o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne ter padavinske vode dolžan na spojnem kanalu zgraditi kontrolni jašek.
8. VZDRŽEVANJE GREZNIC
59. člen
Na območjih, kjer še ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode z javno kanalizacijo, je obvezna uporaba malih čistilnih naprav ali greznic. Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti:
a) prevzem blata iz pretočnih greznic,
b) prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
c) prevzem in čiščenje odpadne vode nepretočnih greznic,
d) evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odpadnih voda.
Prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in odpadne vode iz nepretočnih greznic pa se izvaja skladno s pogoji pogodbe, ki jo je uporabnik dolžan skleniti z upravljavcem ali drugim pooblaščenim prevzemnikom odpadnih voda.
Stroške prevoza in predelave blata ter odpadnih voda krije uporabnik, oziroma povzročitelj onesnaženja.
60. člen
Odpadno vodo in goščo iz greznic je prepovedano izlivati v javno kanalizacijo, odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v površinsko ali podzemno vodo. Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ z odločbo določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni izvajalec.
9. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO
61. člen
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v Odloku o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih ter padavinskih voda in ter zahtevam v tem pravilniku.
62. člen
Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme vsebovati škodljive snovi v mejnih koncentracijah, ki so navedene v 63. členu. Za snovi, katere niso navedene v 63. členu veljajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo.
Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.
63. člen
Tabela 2: Mejne vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Parameter | Enota | Mejna vrednost|
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Temperatura | °C | 40 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|pH-vrednost | | 6,5–9,5 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Neraztopljene snovi | mg/l | (a) |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Usedljive snovi | ml/l | 10 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Obarvanost | | |
|– pri 436 nm |m(na -1)m(na -1)m(na -| (b) |
|– pri 525 nm | 1) | |
|– pri 620 nm | | |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Strupenost za vodne | - | - |
|bolhe | | |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Biološka | % | (c) |
|razgradljivost | | |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Bor | mg/l | 10 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Aluminij | mg/l | (d) |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Arzen | mg/l | 0,1 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Baker | mg/l | 0,5 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Barij | mg/l | 5,0 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Cink | mg/l | 2,0 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Kadmij | mg/l | 0,1 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Kobalt | mg/l | 1,0 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Kositer | mg/l | 2,0 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Celotni krom | mg/l | 0,5 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Krom (VI) | mg/l | 0,1 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Nikelj | mg/l | 0,5 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Srebro | mg/l | 0,1 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Svinec | mg/l | 0,5 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Železo | mg/l | (d) |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Živo srebro | mg/l | 0,01 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Klor - prosti | mg/l | 0,5 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Celotni klor | mg/l | 1,0 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Amonijev dušik | mg/l | (e) |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Nitritni dušik | mg/l | 10 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Nitratni dušik | mg/l | - |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Celotni cianid | mg/l | 10 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Cianid-prosti | mg/l | 0,1 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Fluorid | mg/l | 20 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Klorid | mg/l | - |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Celotni fosfor | mg/l | - |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Sulfat | mg/l | (e) |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Sulfid | mg/l | 1,0 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Sulfit | mg/l | 10 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Celotni organski | mg/l | - |
|ogljik-TOC | | |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Kemijska potreba po | mg/l | - |
|kisiku-KPK | | |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Biokemijska potreba po | mg/l | - |
|kisiku-BPK(5) | | |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Težkohlapne lipofilne | mg/l | (a) |
|snovi (maščobe, | | |
|mineralna olja …) | | |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Celotni ogljikovodiki | mg/l | 20 |
|(mineralna olja) | | |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Lahkohlapni aromatski | mg/l | 1,0 |
|ogljikovodiki-BTX | | |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Adsorbljivi organski | mg/l | 0,5 |
|halogeni-AOX | | |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Lahkohlapni klorirani | mg/l | 0,1 |
|ogljikovodiki-LKCH | | |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|PAH (j) | mg/l | - |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Polarna organska | mg/l | (m) |
|topila (k) | | |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Fenoli | mg/l | 10 |
+-----------------------+----------------------+---------------+
|Vsota anionskih in | mg/l | (a) |
|neionskih tenzidov | | |
+-----------------------+----------------------+---------------+
Oznake pomenijo:
(a) mejna vrednost koncentracije, pri kateri ni vpliva na kanalizacijo ali čistilno napravo,
(b) mejna vrednost, pri kateri obarvanost iztoka iz čistilne naprave, v kateri se obdeluje obarvana industrijska odpadna voda, ne presega mejne vrednosti za iztok v vode,
(c) mejna vrednost se določi, če je količina industrijske odpadne vode večja od 5% vse odpadne vode, ki se čisti na čistilni napravi,
(d) mejna vrednost se določi posredno z upoštevanjem mejne vrednosti za usedljive snovi,
(e) mejna vrednost se določi skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05),
(i) z vreliščem do 150 °C,
(j) policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) so vsota izmerjenih koncentracij benzo(a)pirena, fluoroantena, benzo(b)fluoroantena, benzo(k)fluoroantena, benzo(ghi)perilena in indeno(1,2,3-cd) pirena. Mejno vrednost predstavlja meja določanja,
(m) mejna vrednost je enaka 90% koncentracije zaradi topnosti te snovi v vodi in ne sme presegati 5.000 mg/l.
Za parametre, ki niso navedeni, se uporabijo vrednosti določene v veljavni uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo oziroma v predpisih, ki urejajo normative za posamezno dejavnost.
64. člen
Odpadna voda iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov mora biti pred odvodom v javno kanalizacijo dezinficirana.
Ugotavljanje stopnje onesnaženosti odpadne vode
65. člen
Lastnosti odpadne vode se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev odpadne vode.
Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju svoje dejavnosti v tehnološkem postopku ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev in pri tem povzročajo obremenitev večjo od 30 PE ali imajo v sestavi odpadne vode nevarne snovi, morajo v skladu s predpisi redno izvajati preiskave fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti odpadnih voda. Uporabnik javne kanalizacije mora en izvod vsake analize dostaviti izvajalcu javne službe v roku osmih dni po prejemu rezultatov analiz.
66. člen
Odvzem in analiziranje vzorcev lahko opravlja samo pravna ali fizična oseba, ki ima pooblastilo pristojnega ministrstva.
Pooblaščena pravna ali fizična oseba mora vse rezultate analize odpadne vode, ki se izvajajo pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, s katero upravlja izvajalec javne službe, dostaviti izvajalcu javne službe istočasno kot uporabniku.
67. člen
Pogostost ugotavljanja lastnosti odpadne vode se določa glede na letno porabo vode.
Pri porabi vode večji od 1000 m3 se ugotavljajo lastnosti odpadne vode 2 krat letno. Pri porabi manjši od 1000 m3 enkrat letno. Upravljavec lahko na osnovi rezultatov analiz zmanjša ali poveča število ugotavljanj lastnosti odpadne vode pri posameznem onesnaževalcu.
68. člen
Zaradi nadzora lastnosti odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se opravljajo kontrolne analize odpadne vode.
Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se praviloma vzame v prisotnosti predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca javne službe. O odvzemu vzorca se napravi zapisnik.
Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške kontrolne analize.
69. člen
Za ugotavljanje lastnosti odpadne vode je merodajna analiza reprezentativnega vzorca, za ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih snovi določenih v 63. členu pa tudi analiza trenutnega vzorca.
70. člen
V primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpadne vode v javno kanalizacijo, kateri ne ustreza predpisom, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti inšpektorat za varstvo okolja.
71. člen
Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih fizikalnih, kemijskih in biokemijskih lastnostih.
Onesnaženost odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se ugotavlja po naslednjih kriterijih:
– usedljivost (U) po Imhoffu v ml/l v 60 minutah,
– kemijska potreba po kisiku (KPK) s K-bikromatom (K2 Cr2 O7),
– strupenost (S) za bakterije, kot faktor potrebne razredčenosti odpadne vode, da ta ne delujejo več zaviralno na razvoj bakterij,
– vsebnost težkih kovin (K) in drugih snovi, ki presegajo mejne vrednosti v 63. členu ali vrednosti ustrezne za posamezno dejavnost.
72. člen
Pri uporabnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju dejavnosti se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode. Faktor onesnaženosti (F) je razmerje med onesnaženostjo odpadne vode (i) in med onesnaženostjo komunalne odpadne vode (f).
Faktor onesnaženosti je eno od meril za določitev stroškov za čiščenje odpadne vode.
73. člen
Za izračun faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja formula:
F = 0,40xU(i)/ U(f) + 0,60xKPK(i)/ KPK(f)+ 0,1x S(i)/S(f)+ 0,1x K(i)/ K(f)
V formuli uporabljeni izrazi pomenijo:
– F = faktor onesnaženosti,
– Ui = usedljivost industrijske odpadne vode po Imhoffu v 60 minutah,
– Uf = usedljivost komunalne odpadne vode po Imhoffu v 60 minutah, ki je določena kot konstanta 5 ml/l,
– KPKi = izmerjena kemijska potreba po kisiku izmerjene odpadne vode s K-bikarbonatom,
– KPKf = kemijska potreba po kisiku komunalne odpadne vode s K-bikromatom, ki je določena kot konstanta 300 mg O(2)/l,
– Si = strupenost industrijske odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi),
– Sf = strupenost komunalne odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi),
– Ki = vsebnost težkih kovin in snovi, ki presegajo mejne vrednosti v 63. členu ali uredbah omejene vrednosti,
– Kf = mejne koncentracije težkih kovin in snovi, ki presegajo mejne vrednosti v 63. členu ali uredbah omejene vrednosti.
Kadar je onesnaženost odpadne vode (i) po posameznih kriterijih manjša, kot je določena za komunalno odpadno vodo (f), se v števcu uporabi konstanta, določena za komunalno odpadno vodo. Kriterija S in K se prištevata samo, kadar je količnik ulomka večji od ena.
74. člen
Za izračun faktorja onesnaženosti se uporabljajo podatki iz analiz reprezentativnih vzorcev. Za kontrolno analizo se lahko uporabi tudi trenutni vzorec, vendar se faktor onesnaženosti uporabi samo za mesec, v katerem je bil vzorec odvzet. Kadar se ta ugotovi z analizo reprezentativnega vzorca, se tako izračunan faktor onesnaženosti uporablja do naslednjega rednega odvzema takega vzorca.
Podatki iz kontrolne analize se uporabijo samo, če so ugotovljene koncentracije višje kot pri analizi reprezentativnega vzorca.
75. člen
Faktor onesnaženosti se uporablja za izračun stroškov za čiščenje odpadne vode.
76. člen
Pri določanju količin odpadne vode, mejnih koncentracij škodljivih snovi ali potrebnih učinkov predčiščenja lahko izvajalec javne službe predlaga upravnemu organu za določenega uporabnika:
– namesto najvišjih dopustnih koncentracij škodljivih snovi, predlaga najvišjo dovoljeno dnevno količino onesnaženja,
– predpiše strožje pogoje, kot so predpisani,
– določi izjemne pogoje za izpuščanje odpadnih voda v skladu s predpisi.
10. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN NOTRANJE KANALIZACIJE
77. člen
Izvajalec javne službe ima ob vsakem času pravico dostopa do vseh javnih kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, meritev ali snemanj, zaznamovanj in drugih dejavnosti, ne glede na to, kdo je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe teh objektov oziroma naprave ali zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti ali naprave.
78. člen
Vsakdo, ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju, objektih in napravah oziroma povzroči škodo zaradi škodljivih odpadnih voda, je dolžan to škodo povrniti.
79. člen
Izvajalec javne službe je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje ter nadzor delovanja in uporabe javne kanalizacije. Nadzor uporabe javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja notranje kanalizacije. O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov javne kanalizacije se mora voditi posebna evidenca.
80. člen
Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora izvajalec javne službe zagotavljati predvsem:
– tekoči nadzor stanja na objektih javne in notranje kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov in spojnih kanalov, zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih instrumentov ter zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije,
– sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije,
– čiščenje in popravilo javne kanalizacije.
Za redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in ČN mora izvajalec javne službe sprejeti poslovnik o obratovanju za posamezen objekt, za druge objekte pa letni plan vzdrževanja.
81. člen
Upravljavec javne kanalizacije mora dvakrat letno na vseh kanalizacijskih objektih opraviti deratizacijo v skladu s predpisi o deratizaciji.
82. člen
O obratovanju, vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode, upravljavec javne kanalizacije najmanj enkrat letno sestavi pisno poročilo, ki je na voljo organom nadzora in kontrole. Rok hranjenja tega poročila je 5 let od datuma sestave poročila.
83. člen
Izvajalec javne službe vodi kataster javne kanalizacije v skladu s predpisi o podzemnem katastru.
84. člen
Za vsak objekt javne kanalizacije mora biti izdelana tehnična dokumentacija v skladu s predpisi.
Vsebovati mora podatke, ki jih uporablja kataster izvajalca javne službe.
85. člen
Izvajalec javne službe mora voditi posebno evidenco priključkov na javno kanalizacijo.
11. PREDAJA KANALIZACIJE
86. člen
(Predaja javne kanalizacije občini in izvajalcu javne službe)
Investitor gradnje kanalizacije, ki ima značaj javne kanalizacije, mora le-to predati v lastništvo občine. Občina preda to kanalizacijo v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji, o kateri se sestavi zapisnik oziroma dogovor, mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo:
– projekt z izdanim ustreznim upravnim dovoljenjem,
– geodetski načrt, projekt izvedenih del, projekt obratovanja in vzdrževanja, izdelano po določbah pravilnika,
– poročilo o preskusu tesnosti,
– uporabno dovoljenje,
– evidence, knjigovodske in blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah in dolgovih in druge poslovne zadeve,
– poročilo o snemanju kanalizacije z video kamero.
Na podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacije izvajalec javne službe le-to vnese v kataster komunalnih naprav.
87. člen
(Predaja kanalizacije v upravljanje izvajalcu javne službe)
V primeru, da gre za prevzem v upravljanje javne kanalizacije, ki jo je do tedaj upravljala krajevna skupnost, vaški odbor ali druge pravne ali fizične osebe, ki ni bil organiziran po veljavnih predpisih v smislu ustrezne lokalne javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode, so dovoljena odstopanja od zahtev. V tem primeru mora imeti javna kanalizacija, ki se predaja, vsaj:
1. izdelan grafični prikaz javne kanalizacije v merilu najmanj 1:1000,
2. izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih ukrepov,
3. predlog sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj (sanacijski program),
4. izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju javne kanalizacije v smislu zadovoljevanja zahtev odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalne in padavinske vode ter drugih veljavnih standardov in normativov za kanalizacijska omrežja za odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode,
5. izdelano strokovno mnenje o vključevanju javne kanalizacije v kratkoročni koncept odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode,
6. knjigovodske podatke za posamezne vrste objektov, če pa teh ni, pa je potrebno pridobiti ustrezne vrednostne podatke s pomočjo pooblaščenega cenilca,
7. knjigovodska vrednost prevzete infrastrukture.
12. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
88. člen
Uporabniki javne kanalizacije, ki morajo v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih ter padavinskih voda zgraditi naprave za predčiščenje odpadne vode, lovilce olj in maščob ter kontrolne jaške, morajo to storiti najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika.
89. člen
Lastniki propustnih greznic morajo le-te preurediti v skladu s pravilniki in standardi v nepropustne ali zgraditi malo čistilno napravo v rokih navedenih v Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04).
90. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Žalec, dne 14. junija 2007
Župan
Občine Žalec
in predsednik Skupščine JKP Žalec d.o.o.
Lojze Posedel l.r.
